Otresite se iluzij: za ljubezen ni potrebna sreča
Ljubezen nima ničesar opraviti s srečo, je stvar odločitve, naporov, naklonjenosti in sodelovanja, pravijo psihologi. Gre za še eno iluzijo poleg tiste, da nas bo partner osrečil, in drugih prevelikih pričakovanj, ki jih pogosto gojimo v partnerskem razmerju. Če »imaš srečo v ljubezni«, to pomeni le, da so te starši naučili sodelovati v odnosu na način, ki ti prinaša občasno srečo in večinoma zadovoljstvo. A ker v partnerstvu nismo vsi enako usposobljeni, je nevarno, če gledamo klišeje v filmih in pri drugih ter se primerjamo.
Sprejeti moramo svoje omejitve in narediti, kar lahko. Za zadovoljstvo namreč ni pomembno, kako se dva imata, ko prideta skupaj ali čez pet let, ampak da se imata danes bolje kot včeraj, da imata občutek, da rasteta, napredujeta in sta bolj povezana kot prej, saj nas to pomirja in nam daje optimizem. Par, ki sodeluje, si je naklonjen in ni podlegel iluzijam, lahko ogromno ustvari. Rasteš lahko sam, v odnosu pa neprimerno hitreje.
Privlačnost in skupne vrednote
Dva nujna temelja za trajno zadovoljujoč partnerski odnos sta privlačnost in skupne vrednote. Oboje je nezavedno in povezano s primarno družino, saj človeka za partnerstvo usposobi okolje, v katerem je odraščal. Lahko se trudiš, a če te nekdo ne privlači, ni nič. Enako je z vrednotami. Če je on nor na šport, njej pa se ne da premikati in raje gleda filme na kavču, bosta ves čas iskala nekaj, kar bosta skupaj počela, ne da bi se eden mučil in prilagajal. Tega ne morejo premostiti ne volja ne preostali gradniki odnosa, kot so iskrenost, pristnost, zvestoba, poudarjajo psihologi.
Hkrati je dobro, če znamo delati s čustvi, dodajajo, čeprav nas te osnovne veščine nihče ne nauči. Ni namreč slabih in dobrih čustev, so samo prijetna in neprijetna. Tako jih je treba dojemati. Ko bodo predvsem moški spoznali, da ni čustev, ki se jim je treba izogibati, ampak so vsa legitimna, imajo svojo funkcijo, ter da se morajo samo naučiti delati z njimi, bodo začeli drugače vstopati v odnose in se bo razrahljal eden ključnih problemov parov – da moški v odnosu ne znajo spoštljivo in nenasilno uveljaviti svojih pogledov, vrednot, prepričanj.
Večina žensk sicer meni, da znajo s čustvi bolje ravnati kot moški. A če ženska bruha čustva iz sebe, to še ni dobro upravljanje z njimi. Če to počne in pričakuje, da bo nekdo poskrbel zanjo, je kot otrok, moški pa nasprotno – čustva nadzoruje, da problem ne pride na plan. Ženska pravi: »Zaradi tebe sem taka!« A vsak sam izbira, kakšen je, če je odrasel. Sprejeti mora odgovornost za vsako svoje čustvo, misel in dejanje.
