Partner je naše zrcalo

Pravo partnerstvo je tisto, v katerem je vsak svoja celota in v katerem ne zdravimo čustvenih ran ter gojimo nerealnih pričakovanj, ampak sledimo svojemu poslanstvu, smo zavestni in v toku. Duhovni učitelji sicer svarijo, da včasih precenjujemo pomen sorodnih duš in duš dvojčic in da je temelj vsakega partnerstva delo na sebi. Človek mora biti torej najprej sam postavljen kot oseba, preden lahko ustvari kakovostno partnerstvo. Zdravo partnerstvo je pa tisto, v katerem ni odvisnosti ali čustvene manipulacije. Je soustvarjanje, enota, v kateri sta dva samostojna posameznika, ki ustvarjata partnerstvo, kar pomeni, da gre za tri entitete, tri polne kroge, moškega, žensko in partnerstvo kot tako. Če je vsak svoja oseba, lahko namreč sodelujeta, odnos ni več vezan na identiteto vsakega posebej. In ko si sam samostojen, ne potrebuješ več partnerja, da bi te izpolnjeval, zato je odnos lahko nadgradnja.

Zdravo in zavestno partnerstvo je drugačna skupnost, v kateri ni več strahov, odvisnosti in v katerem pogledamo za maske drug drugega. Nismo več hrčki v kolesu vsega, kar nam prinese življenje, partner samo pritisne na žulj, ki ga moramo mi pozdraviti, hkrati pa je tudi on tako razvit, da bo znal upravljati našo situacijo. V takem odnosu ni več drame, nemirnih čustev, je samo še notranji mir. Če se pojavi problem, ga takoj rešimo. Komuniciramo na drugačen način, manj energije zapravimo za ukvarjanje z odnosom in je imamo več za vse preostalo, kar delamo. Odnos se poglablja, upamo si vedno bolj odpirati, ker nas ni strah, kaj bo na drugi strani, lahkotnejše je, bolj teče, smo v toku in dogajajo se lepe stvari, čudeži.