Celestinska prerokba
Peto in šesto spoznanje
Izhaja iz perujskega rokopisa iz leta 600 pr. n. št. in vsebuje deset duhovnih skrivnosti. Nakazuje preobrazbo človeške družbe v zadnjih desetletjih 20. stoletja, ki se zdaj resnično dogaja.
Odpri galerijo
James Redfield je prvo knjigo iz serije izdal leta 1993, in če se nam je tedaj zdela njena ideja precej znanstvenofantastična, se zdaj predvideno resnično dogaja. Peto spoznanje opisuje mistično zavest kot stanje duhovno razvitih pripadnikov številnih religij. Prav mistično izkustvo pa je lahko ključ za odpravo sporov na svetu, kajti naučimo se prejemati energijo iz drugega vira in je zato ne krademo drugim.
Šesto spoznanje pravi, da moramo premagati nezavedno težnjo po nadvladi, ki smo jo pridobili v otroštvu, da bi tako pritegovali pozornost in preusmerjali energijo k sebi. Redfield temu pravi nezavedna drama nadzora, saj nenehno preigravamo prizore po scenariju iz otroštva, zato se nam nenehno ponavljajo podobni dogodki.
Poznamo več vrst dram nadzora. Nekateri ljudje so tako zadržani, da ne dopustijo, da se jim zgodi pomembno naključje, nadzirajo druge in okoliščine, tako da ustvarijo cirkus, nato pa se odmaknejo. Skrivnostni so, s čimer prisilijo sočloveka, da se trudi prepoznati njegove občutke, pri tem pa jim daje energijo.
V drugi obliki drame nadzora so ljudje kritični in nenehno sprašujejo, dokler ne odkrijejo česa napačnega. Imenujemo jih zasliševalci. Žrtev se zmede in jim daje energijo. Energijo drugih krademo tudi s spodbujanjem sočutja ali radovednosti, če ti kdo grozi, pa te povleče v dramo zastraševalca. Lahko se dela ubogega, ti vzbuja občutek krivde ter te vleče v dramo v smislu ubogi jaz. Vsakdo uporablja tisto dramo, s katero je bil v družini uspešen. Pogosto jih prepoznavamo pri drugih, zase pa mislimo, da jih nimamo. Nujno je, da to iluzijo presežemo, sicer ne moremo naprej, kajti vsi smo kdaj obtičali v kakšni drami. Ko jo prepoznamo, jo lahko presežemo. Torej si moramo svoje otroštvo ogledati z duhovnega zornega kota, nato pa odkriti, kdo v resnici smo, razumeti, kako se je drama oblikovala. Šele tedaj lahko razpade in zaživimo ozaveščeno življenje. Poiskati moramo razlog, da smo se rodili v določeni družini, ter prepoznati zaporedja interesov, prijateljev, naključij, kajti vse to nas je vodilo naprej. Vsakdo ima poslanstvo, ki ga nezavedno ves čas opravlja, a šele ko ga popolnoma ozavesti, mu življenje steče. Ko spoznaš svoj duhovni namen, tega ni mogoče več izbrisati. Če se mu poskušaš izogniti, te bo vedno navdajal občutek, da ti nekaj manjka.
Drame nadzora
Energija je namreč v vsem, kar nas obdaja. Lahko jo pridobimo iz hrane. Pogosto jo začutimo na posebnih krajih. Toda da jo lahko stopnjuješ in si dviguješ njen nivo, moraš biti odprt, gojiti hvaležnost in ljubezen. Energijo prejemamo tudi, ko cenimo lepoto in edinstvenost stvari, ki nas obdajajo. In ko dosežemo visoko raven ljubezni, jo lahko pošljemo naprej. Ko ti uspe vsrkati dovolj energije in ohraniti stanje ljubezni, lahko namreč pomagaš sebi in svetu, pri čemer se ti energijsko polje razširi. Težava je v tem, da tega stanja ne moremo dolgo zadržati. Ko srečamo nekoga, ki deluje na nižji ravni zavesti, nas iztiri in spet se znajdemo na prejšnji ravni. Zato se moramo naučiti zavestno povezati z energijo, ki sproža naključja, da se z njo napolnimo in rastemo.Šesto spoznanje pravi, da moramo premagati nezavedno težnjo po nadvladi, ki smo jo pridobili v otroštvu, da bi tako pritegovali pozornost in preusmerjali energijo k sebi. Redfield temu pravi nezavedna drama nadzora, saj nenehno preigravamo prizore po scenariju iz otroštva, zato se nam nenehno ponavljajo podobni dogodki.
Poznamo več vrst dram nadzora. Nekateri ljudje so tako zadržani, da ne dopustijo, da se jim zgodi pomembno naključje, nadzirajo druge in okoliščine, tako da ustvarijo cirkus, nato pa se odmaknejo. Skrivnostni so, s čimer prisilijo sočloveka, da se trudi prepoznati njegove občutke, pri tem pa jim daje energijo.
V drugi obliki drame nadzora so ljudje kritični in nenehno sprašujejo, dokler ne odkrijejo česa napačnega. Imenujemo jih zasliševalci. Žrtev se zmede in jim daje energijo. Energijo drugih krademo tudi s spodbujanjem sočutja ali radovednosti, če ti kdo grozi, pa te povleče v dramo zastraševalca. Lahko se dela ubogega, ti vzbuja občutek krivde ter te vleče v dramo v smislu ubogi jaz. Vsakdo uporablja tisto dramo, s katero je bil v družini uspešen. Pogosto jih prepoznavamo pri drugih, zase pa mislimo, da jih nimamo. Nujno je, da to iluzijo presežemo, sicer ne moremo naprej, kajti vsi smo kdaj obtičali v kakšni drami. Ko jo prepoznamo, jo lahko presežemo. Torej si moramo svoje otroštvo ogledati z duhovnega zornega kota, nato pa odkriti, kdo v resnici smo, razumeti, kako se je drama oblikovala. Šele tedaj lahko razpade in zaživimo ozaveščeno življenje. Poiskati moramo razlog, da smo se rodili v določeni družini, ter prepoznati zaporedja interesov, prijateljev, naključij, kajti vse to nas je vodilo naprej. Vsakdo ima poslanstvo, ki ga nezavedno ves čas opravlja, a šele ko ga popolnoma ozavesti, mu življenje steče. Ko spoznaš svoj duhovni namen, tega ni mogoče več izbrisati. Če se mu poskušaš izogniti, te bo vedno navdajal občutek, da ti nekaj manjka.