Potovanje duše

Duša je neminljiva in prehaja iz enega življenja skozi duhovni svet v drugo. Vsako dejanje, beseda, izkušnja, ki jo pri tem pridobi, šteje na poti, ki jo prehodi od začetka do razsvetljenja. Potovanje vsake duše je edinstveno, čeprav se rodimo z nekaj osnovnimi lastnostmi, zaradi katerih smo bolj pripravljeni za določeno smer delovanja kot drugi – nekateri so učitelji, drugi umetniki itd. Specializiramo se lahko za katero koli področje in si vmes celo premislimo ter spremenimo svojo zgodbo, saj imamo svobodno voljo.

Guruji sicer izpostavljajo, da je namen duše in razlog za reinkarnacijo postopno prebujanje. V vsako življenje se namreč rodimo in pozabimo vse o svojem božanskem izvoru in namenu. Šele ko presežemo prepričanje, da smo le telo in um, se lahko odpremo vsemu svojemu neomejenemu potencialu. Pri tem napredujemo z vsakim izzivom in blokado, ki sta največkrat povezana z našimi mentalnimi in čustvenimi vzorci, tesnimi odnosi in lastno vrednostjo. Več plasti obsojanja, jeze, krivde in strahu se rešimo, prej se bomo spomnili, kdo smo.

Zanimivo je, da regresoterapevti pravijo, da so bile naše prve inkarnacije, ko so nastale naše duše in smo bili še mladi in neizkušeni, pretežno nečloveške in da mora duša najprej pridobiti izkušnje v rastlinskem in živalskem svetu, preden se utelesi kot človek. Ne gre za kazen, vzrok je, da je smiselno, da se mlada duša najprej spozna s fizičnim svetom, ne da bi se zapletla v kompleksne vzorce človeškega čustvovanja. Vse, kar obstaja, ima namreč zavest.

Sledi prvo preprosto človeško življenje, hkrati z umestitvijo duše v dušno skupino, namen česar je, da sodelujejo duše, ki uravnovešajo sposobnosti, poslanstvo in cilje druga druge.

Seveda je mogoče tudi, da se odločite utelesiti kot ena od drugih galaktičnih skupin v vesolju, saj imate svobodno voljo. Mnogo ljudi v regresiji poroča o svojih življenjih na drugih planetih in ozvezdjih. Naše življenje na Zemlji je samo del naše poti in učenja. Ne glede na to, kako hitro napredujemo, se nenehno razvijamo, prehajamo na novo raven evolucije in zavesti. Pri tem nam ni treba skrbeti, da se bomo zmotili, naredili napako, da nam ne bo uspelo, kajti z vidika duše vse to morda niti niso slabe stvari, ampak izkušnje, ki so vam prinesle največ modrosti. Vsi ti mentalni konstrukti so namreč le posledica naše ujetosti v človeški način dojemanja, na ravni duše pa ne obstajata prav in narobe, ampak samo učenje. Vsaka izkušnja prispeva delček na vaši poti. Ohranjati moramo ravnovesje – ne moremo izkusiti dobrega brez slabega, ki je njegovo nasprotje.