Preplet jina in janga

V jedru kitajskega dojemanja sveta je načelo polarnosti, ki pa ne predstavlja konflikta ali opozicije ter ga ne dojemajo kot nasprotje pozitivnega in negativnega. Plus in minus ali sever in jug sta zanje le različni plati istega kovanca, ki držita v ravnovesju celotni sistem − brez enega drugo ne more obstajati.

Vse to močno nasprotuje zahodnjaški miselnosti, ki teži k nenehnemu napredku ter prevladi ene plati − denimo užitek brez bolečine, bogastvo brez revščine, zdravje brez bolezni, četudi za doseganje tega uporabljamo atomsko energijo, antibiotike, računalnike, industrijsko kmetijstvo. Pri tem se ne zavedamo, da vztrajanje pri »dobrem in zdravem« ter nadzorovanju sveta včasih povzroči veliko težav.

Taoisti se ne borijo s težavno situacijo, ampak se vprašajo, kaj pomeni. Sebe ne dojemajo kot ločenega posameznika, ampak kot z vsem povezan del vesolja. To pomeni, da ne poskušajo upravljati naravnih procesov, kot so plimovanje, tokovi, letni časi, rast in upadanje, ter se boriti z njimi, ampak jih izkoristijo za svoje delovanje.

Dva pola energije, jang in jin, povezujejo z ženskim in moškim načelom, močjo in šibkostjo, svetlobo in temo, vzponom in padcem, nebesi in zemljo, ter ju vključujejo v vsakdanje življenje. Ne oklepajo se samo enega, ampak ju uravnovešajo. Zavedajo se, da se dvojnost vedno izraža kot neločljiva celota.