Privoščimo si gozdno kopel
Japonci so, da bi ublažili stres vsakdanjega življenja, začeli izvajati t. i. širin joku ali gozdne kopeli, saj so spoznali, da nam doživljanje gozda z vsemi čuti prinaša vrsto zdravstvenih in psihičnih koristi. Tovrstna praksa čuječnosti se je prek ZDA prenesla tudi k nam, na vodenih sprehodih po gozdu se lahko začne vsakdo povezovati z naravo na drugačen način, kot je bil vajen dotlej.
Koncept poleg pozitivnih učinkov kopeli na človekovo zdravje zaobjame širši kontekst povezovanja človeka z naravo. Ponuja nam spoznanje, da sta svetova ljudi in narave tesno, neodtujljivo povezana. Da v naravi tudi sami nismo nikoli sami, saj nas obdaja gosto stkana mreža življenja, katere del smo tudi mi.
Vsak sprehod po gozdu še ni (nujno) gozdna kopel. Odvisno je, kako greš v gozd oz. kako si v gozdu. Če gremo v gozd na primer v družbi, zlasti da se naklepetamo, bosta v ospredju predvsem klepet, druženje. Če gremo sami (ali v družbi, a pretežno v tišini), je večja verjetnost, da bomo ozavestili in občutili gozd in dogajanje v njem. Toda ljudje smo po večini precej osredinjeni na svoj um, ki zelo pogosto preglasi dogajanje okoli nas – tudi tedaj, ko smo sami in v naravi. Ne glede na vse to je seveda vsak sprehod v gozdu ali kjer koli v naravnem okolju blagodejen.
Po določenem sosledju
Gozdna kopel oziroma terapija je zasnovana po določenem sosledju, ki je namenjeno ozaveščanju in utelesitvi naših čutov, temu, da nas umiri, zadrži v trenutku in nas prek različnih t. i. povabil (prisluhnite zvokom narave, opazujte premikanje oblakov) poveže s preostalo naravo.
Z raziskavami so ugotovili, da drevesa izločajo hlapljive aromatične snovi, fitoncide, s katerimi se branijo pred škodljivci; te snovi imajo izjemno pozitiven učinek na človeka – ko jih vdihuje, se v telesu povečuje število t. i. celic ubijalk, ki zaznajo in uničijo potencialno nevarne celice, še preden bi te lahko začele škoditi organizmu. Po izsledkih številnih raziskav gozdna kopel vpliva na boljše delovanje imunskega sistema, manjše tveganje za pojav srčno-žilnih bolezni, zmanjšano raven kortizola, upočasnitev srčnega utripa, lažjo sprostitev in obnovo, boljše duševno zdravje in kognitivne funkcije ... Pogosteje jo izvajamo ali vnašamo elemente gozdne kopeli v svoje preživljanje časa v naravi, boljši so učinki. Praviloma kopel traja od dve do tri ure; v tem času se lahko res odklopimo. Koncept je zasnovan na določenem sosledju, lahko rečemo, da se odvija po enakem vzorcu – a z drugačnimi povabili.
V ospredju gozdne kopeli sicer ni telesna aktivnost; hoje je malo, po nezahtevnem terenu, v počasnem tempu. Namenjena je res širokemu krogu ljudi, tako rekoč vsem. Če se odpravimo v naravo predvsem zato, da bi se temeljito razgibali, se bomo praviloma bolj ukvarjali s svojo telesno in mentalno zmogljivostjo in vzdržljivostjo.
