Programi, po katerih delujemo: Ko začutimo, kaj je prav, sledi čiščenje stare energije in odpiranje novi
Če želimo kaj spremeniti, moramo začeti pri svojih omejujočih prepričanjih. V času, ko ima vsak svojo resnico, je to ključno, saj si z rigidnimi mnenji blokiramo pretok energije ter možnost, da bi nas informacije, ki bi jih sicer prejeli, kaj naučile. Prepričanja se nabirajo v naši podzavesti, vsak ima svoja, ki jih jemlje za svete. Posledično živimo po njih in ostajamo v coni udobja, ker jih ne presežemo. Le če jih prepoznamo, se odpremo, se poslovimo od njih, lahko začnemo živeti tukaj in zdaj. Vse sta misel in energija. Nič drugega ne obstaja. Zakoreninjena prepričanja pogosto niso naša, lahko so tudi družinska ali zgodovinska kot karma iz preteklosti. In ko se to zapiše v naše celice, postane del nas, našega življenja, in če te vsebine odstranimo, je podobno boleče, kot bi šli na operacijo, saj je tako fizične posege kot energijske izjemno težko sprejeti in nas je tega strah.
Ljudje se svojih prepričanj pretežno ne zavedajo, nato pa jih iz zgoraj navedenih razlogov in negotovosti ne morejo spustiti. Ko odstranimo vzorec, lahko ostane prazen prostor in ne veš vnaprej, s čim se bo zapolnil. Težava je tudi v tem, da marsičesa ne moremo preseči sami, ker nimamo podpore. Ko stopamo z avtopilota, se ne zavedamo, da nas čaka trdo delo, da moramo iti najprej v rudnik, preden pridemo na drugo stran k mavrici, da nas bo bolelo pri 'ruvanju zoba'. Ljudje se ustrašijo, kajti duhovni razvoj se nikdar ne konča, dasiravno ti vsak spust navzdol prinese hitrejši nov vzpon in zalet. A tisto, kar ponavljaš, se ti bo dogajalo, ker sami ustvarjamo svoje polje z besedami. Zato si moramo dopustiti možnost spremembe in drugačnega pogleda na svet in nase.
Najprej se moramo naučiti zavedati se svojih prepričanj, prepoznati, ali so dobra ali slaba, naša ali od koga drugega, opredeliti, ali nam služijo. Čeprav so določena prepričanja slaba, nam vseeno dajejo strukturo, brez katere ne znamo živeti in jo potrebujemo. Začeti moramo s sočutjem do sebe, premagati strah in priti v stik s svojim notranjim svetom. Poskusiti moramo nadzorovati svoje misli, kajti vse, o čemer danes razmišljamo, jutri doživimo. Kar koli smo izrekli zdaj, v tem trenutku, je že tu, že obstaja. Šele ko bomo postali bolj zavestni, bomo avtomatično prepoznali, ali živimo svojo resnico ali zgodbo staršev kot ideal, ki mu moramo zadostiti. Veliko ljudi namreč ne hodi po svoji poti, ampak se želijo nekomu dokazati in mu na nezavedni način posvetijo življenje. Da smo zavestni pri svojih mislih, je izjemno pomembno, saj z njimi nenehno utrjujemo svoj notranji program, da se še bolj močno zacementira in se ponavlja. Začetek spremembe je torej, da ne vtiskujemo več istih vsebin v nezavedno, ko enkrat dobimo uvid, kaj se dogaja. Ko v srcu začutimo, kaj je prav za nas, sledi čiščenje stare energije in odpiranje novi. Sami smo namreč stvarnik, ki ustvarja naše življenje, in ko presežemo svoja prepričanja, se lažje povezujemo z višjo zavestjo.
