Programirajte svoje in otrokove gene

Naše misli, prepričanja, čustva, vplivi okolja in prehrana nam lahko spremenijo življenje, trdijo duhovni učitelji in jogiji, zadnje čase pa to počasi potrjuje tudi znanost. Biolog Bruce Lipton, ki se ukvarja z epigenetiko, področjem molekularne biologije, ki proučuje izražanje genov zaradi zunanjih dejavnikov, pravi, da na življenje celice najbolj vplivata njeno fizično in energijsko okolje in le v manjšem obsegu genetika. To je ugotovil z eksperimenti. Ko je vzpostavil optimalne razmere, so bile celice zdrave, ko so se te poslabšale, pa je to otežilo njihovo delovanje. Če je prilagodil zunanje razmere, je lahko ozdravil obolele celice. Te so namreč odzivne, kar pomeni, da se lahko spreminjajo zunanji signali. Podobno kot računalnike jih lahko programiramo. Vsako celico v telesu si lahko predstavljamo kot računalniški čip. To pomeni tudi, da lahko mama v nosečnosti vpliva na otrokove celice s svojimi mislimi, čustvi in prehrano, saj so to različne oblike energije.

Prav zaradi odzivnosti in spremenljivosti genov je ključno, kaj počnete in mislite. Lipton je prepričan, da sami nadzorujemo aktivnosti svojih genov in lahko izboljšamo svoj genom, tako da vzdržujemo ravnovesje med telesom, umom in duhom. »Vse, kar pojeste, mislite ali čutite, ustvarja sporočila in spomine, ki gredo naravnost v vaš DNK,« pravi. »Vaš genom vključuje pretekle, sedanje in prihodnje informacije ter spomine vaših prednikov. Najverjetneje jih boste prenesli na svoje otroke, razen če jih očistite z delom na sebi.« Mati pritegne dušo, ki se ujema z njeno vibracijo, v obdobju od spočetja do rojstva pa se oblikujejo otrokove sposobnosti in usoda. Epigenetika uči, da lahko večja stopnja materine zavestnosti na celični ravni ustvari bolj zavestnega otroka. Nosečnost je ključno obdobje, v katerem lahko obogati otroka s pozitivnimi mislimi, čustvi in prepričanji ter zdravim zunanjim okoljem. Ker se celice odzivajo in imajo zavest, se namreč mamino stanje preslikava na bodočega otroka. Od vsake nosečnice je torej odvisno, ali bo nadzorovala ta prenos ali poleg namenjanja skrbi zdravju spustila vzorce preteklih generacij in pozitivno razmišljala. Vse se prenese na otroka, zato mora nosečnica ohranjati stanje harmonije in ljubezni.

Če želite pritegniti pravo dušo otroka, upoštevajte, da zavestno spočetje zahteva precej mentalne, čustvene in duhovne priprave. Duše ne morete priklicati prezgodaj. Prišla bo ob svojem času. Z namero in molitvijo se lahko pripravite na spočetje. Nosečnost naj se začne z občutkom, da ste pripravljeni in si želite otroka. Duhovni učitelji priporočajo, da se tri leta ali vsaj tri mesece prej pripravimo na to, da bomo pospremili novo dušo v življenje. V tem obdobju boste začeli graditi odnos z določenim tipom duše, ki jo želite roditi. Enako kot pri molitvi k bogu ali višji sili se lahko povezujete z nerojenim otrokom, se pogovarjate z njim, meditirate ter prosite, naj pride k vam duša, ki si jo želite vzgajati.

Jogiji učijo, da duša vstopi v telo 120. dan nosečnosti, to je približno v četrtem mesecu. Do takrat poskrbite, da bodo vaš um, telo in duh očiščeni in močni, avra svetla in pretočna ter boste imeli dovolj energije, da lahko pritegnete dušo z visokimi vibracijami. Pogovarjajte se z dojenčkom. Podrobno mu pojasnite, kakšno je življenje na Zemlji, opišite mu svoj urnik, dom, sosesko, odnose in čustva. Jogiji priporočajo, da s posebnimi mantrami, meditacijo in vajami očistite otrokovo karmo.