Pustimo, naj vse teče

Taoizem pojasnjuje sožitje človeka in narave. Glavno taoistično načelo je slediti naravi, razumeti naravne zakone, se jim prilagoditi ter pogledati čez osebne poglede in pričakovanja. Zato je nujno umiriti um, da se človek dobro počuti, ima dobre odnose in neha motiti naravni tok. Če bi pustili, da vse samo teče, ne bi namreč ničesar blokirali, ampak bi se še razsvetlili, pravijo taoisti. Vsako veselje in sreča imata namreč tudi nasprotje, tako kot zdravje in bolezen. Naš um ustvarja polarnost, in ko jo presežemo, nehamo ustavljati pretok či. Vsaka misel je manjša blokada pretoka, ki kot pri rečnem toku začne ustvarjati vrtinec okrog čeri. Ker je nekaj narobe, pridejo na površje signali, slike, vedno več motilcev, ki nas opozarjajo, da moramo nekaj spremeniti – in predvsem sprostiti telo. Ko je to zategnjeno, je pretok či namreč moten, energijo potisnemo npr. v glavo, manj pa je je v nogah. Posledično smo prehitri, nestrpni, se težko odločimo – in sledi bolezen.

Osnovna načela

Glavna taoistična ideja je, da razumemo naravo in to, da smo njen del. Energija vedno teče, zato je najbolje, da nič ne delaš in je ne motiš. Bolj ko spustimo stvari, se nehamo truditi, bolj naravno postane vse. Taoisti zagovarjajo pet osnovnih načel. Prva je drža hrbtenice, ki mora biti poravnana. Drugo je dihanje. Nobenih posebnih tehnik ne potrebujemo, kajti ko smo sproščeni, bo telo avtomatično bolje dihalo. Ničesar nam ni treba spreminjati na silo, saj se telesne spremembe nenehno dogajajo same. Večja umetnost je, da se jim prilagodimo. Naš um deluje enako kot voda, ki pride do ovire. Voda ovire ne bo rušila na silo, ampak narašča in zbira moč, da jo preraste. Podobno mora biti naš um pozoren, a umirjen – torej ni zaspan, odsoten, nestrpen, nagel, samo opazuje, uči tretje načelo. Če nekaj počnemo, smo osredotočeni na to, ne še na sto drugih stvari, saj nam takrat energija odteka, delo pa nas utrudi. Če pa se delu polno posvetimo, se nam energija vrne, saj smo sklenili krog in energije nisem razpršili, kot to sicer počnemo. Četrto vodilo je, da moramo imeti cilj – jasno nam mora biti, zakaj nekaj počnemo, kako dolgo traja … S tem si naredimo načrt, strukturo, da se um ne izgubi. Zadnje pravilo pa je preprosto, da se držimo prvih štirih načel.


Glavni porabniki energije, menijo taoisti, so sicer čutila in um. Ko nekaj lepega vidimo, smo pripravljeni dati milijone za koncert, barve, okuse. Če mislimo, da je samo to vredno, nam energija odteka, nazaj pa je ne dobimo toliko, kolikor smo jo dali. Pretirana čustva pa hkrati povzročijo bolezni in nam črpajo energijo. Čustva imajo hkrati tudi vedno polarnost in po naravnem zakonu, zato nas omejijo in prikličejo svoje nasprotje. Sicer motivirajo telo, da se nam da nekaj narediti, a ne smemo jim pustiti, da gredo predaleč. Ko nekdo v nas sproži jezo ali žalost, se tako ne razjezimo, ampak se zahvalimo, da nas je spomnil, da nekaj v nas ni še nastavljeno. Na vsako stvar se odzovemo čim manj konfliktno, ker nas to ohranja v vitalnosti in normalnosti. Zavedamo se, da vse v življenje pride z našim povabilom in je odziv na nekaj v nas. Nesrečo in srečo človek sam povabi k sebi, izpostavljajo. Verjamejo namreč, da dva kanala v telesu napajata vse naše fizične in nefizične funkcije. Na sprednjem delu je glavni jin kanal, ki skrbi za prehranjevanje in odnose. Če ni odprt, pogrešaš nekaj v odnosih. V času rojstva bi nas morala mama namreč z njim sprejeti, da si naložimo matrico za odnose, a se to včasih ne zgodi. Drugi kanal na zadnji strani pa je naša samostojnost, neodvisnost. Prav bi bilo, če bi znali po potrebi povezati oba, toda ljudje se pogosto nagnemo samo v eno smer. Tudi zato je pomembna poravnana hrbtenice, saj gresta kanala prav okoli nje.