Recite ne strahu in paniki
Opazujte, kateri dogodki vam povzročajo strah, in bodite pripravljeni nanje. Preusmerite pozornost s čustvene stiske in pretentajte center za strah.
Odpri galerijo
Ponavljajoče se misli ga okrepijo, zato ne tuhtajte o stvareh, ki vas bremenijo. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Ko nas je strah, utrip naraste, dihanje se pospeši, kolena so mehka, preplavlja nas adrenalin. Vsaka zunanja zaznava naših čutil namreč potuje v možganski center za strah, tam pa se potrdi, ali gre za resnično grožnjo ali lažni preplah. Če gre, se sprosti adrenalin, ki nam daje moč, da se spopademo z nevarnostjo.
Toda dolgotrajni stres zviša nivo kortizola, kar poviša krvni tlak, prinaša motnje spanja, izgubo teka itd. – vse kot pretirani odziv neškodljive situacije, ki jo telo interpretira kot ogroženost. V resnici namreč ne ločimo med tem, da se groza odvija le v naših mislih in se nam v resnici ne dogaja. Taka spirala strahu lahko povzroča telesne in psihične simptome, na primer napade panike in migreno, ter kup fobij.
Če ste opazili prve znake motenj, se poslušajte in začutite, opazujte, kateri dogodki vam povzročajo strah. Zapišite jih na list ter razvrstite po moči svojega odziva nanje. Tako boste že vnaprej vedeli, v kateri situaciji se bo sprožil panični odziv, in se ji boste izognili ali stopili vanjo bolj premišljeno in zavestno. Metoda zavedanja, zaradi katere vas strah ne more presenetiti, deluje na telo kot nekakšno cepljenje; če previdno in zmerno odmerjamo in vstopamo v situacije, za katere vemo, da nas bodo spravile v težave, se začne telo počasi drugače odzivati nanje.
Ker uravnoteženje obeh možganskih polovic vpliva na sprejemanje informacij v centru za strah, si lahko predstavljajte svoj največji strah čim bolj podrobno in doživeto. Nato se obrnite in odkorakajte stran od njega, čisto počasi in mirno. Med odhajanjem se bodo slika v mislih in občutki spremenili. S tem ste namreč spremenili strah v preteklo izkušnjo. Zasidrajte si v spomin to novo, zbledelo izkušnjo strahu, ki vam ne more več do živega.
Ko doživljamo napetost, center za strah povleče nase vso našo pozornost, mi pa smo povsem ohromljeni. Zato pomaga, če se obnašamo neusklajeno s tem občutkom. Preusmerite pozornost, na primer štejte avtomobile na cesti ali ptice na veji. Druga, čeprav banalna tema namreč utiša center za strah.
Psihologi pravijo, da ponavljajoče se misli okrepijo strah. Tuhtanje o tem, ali imate dovolj hrane, sproža željo, da bi bili o tem stoodstotno prepričani. Začnete se vrteti v začaranem krogu, v katerem se krepijo strah in skrbi. Ustavite se tako, da si odločno rečete ne. Lahko si celo izmislite določeno besedo, s katero presekate takšno razmišljanje – na primer jagoda. Ker možgani delujejo po tračnicah, si boste s ponavljanjem besede vtisnili izkušnjo vanje.
Toda dolgotrajni stres zviša nivo kortizola, kar poviša krvni tlak, prinaša motnje spanja, izgubo teka itd. – vse kot pretirani odziv neškodljive situacije, ki jo telo interpretira kot ogroženost. V resnici namreč ne ločimo med tem, da se groza odvija le v naših mislih in se nam v resnici ne dogaja. Taka spirala strahu lahko povzroča telesne in psihične simptome, na primer napade panike in migreno, ter kup fobij.
Z izmišljeno besedo, ki bo delovala kot sprožilec, prekinite spiralo strahu.
Ker uravnoteženje obeh možganskih polovic vpliva na sprejemanje informacij v centru za strah, si lahko predstavljajte svoj največji strah čim bolj podrobno in doživeto. Nato se obrnite in odkorakajte stran od njega, čisto počasi in mirno. Med odhajanjem se bodo slika v mislih in občutki spremenili. S tem ste namreč spremenili strah v preteklo izkušnjo. Zasidrajte si v spomin to novo, zbledelo izkušnjo strahu, ki vam ne more več do živega.
Ko doživljamo napetost, center za strah povleče nase vso našo pozornost, mi pa smo povsem ohromljeni. Zato pomaga, če se obnašamo neusklajeno s tem občutkom. Preusmerite pozornost, na primer štejte avtomobile na cesti ali ptice na veji. Druga, čeprav banalna tema namreč utiša center za strah.
Psihologi pravijo, da ponavljajoče se misli okrepijo strah. Tuhtanje o tem, ali imate dovolj hrane, sproža željo, da bi bili o tem stoodstotno prepričani. Začnete se vrteti v začaranem krogu, v katerem se krepijo strah in skrbi. Ustavite se tako, da si odločno rečete ne. Lahko si celo izmislite določeno besedo, s katero presekate takšno razmišljanje – na primer jagoda. Ker možgani delujejo po tračnicah, si boste s ponavljanjem besede vtisnili izkušnjo vanje.
