S komunikacijo do uspeha: ideja »včasih je treba koga nadreti« je popolnoma zgrešena
Pasivno komunikacijo spremlja negotov, tih ton, izmikanje pogleda in izogibanje očesnemu stiku. Izogibamo se temu, da povemo, kaj res mislimo in želimo. V takih primerih se sogovorec in njegove potrebe postavljajo na prvo mesto, naše ostanejo ob stani ali upamo, da jih bodo drugi sami prepoznali.
A to se ne bo zgodilo. Včasih nenamerno in drugič namerno ljudje mislijo izključno nase (posebno v neprijetnih položajih) in ne prepoznavajo potreb drugih. Ko se vedemo pasivno, dajemo vtis, da se ne znamo boriti zase, da smo negotovi in lahka tarča manipulacije. A pasivnosti ne enačimo s taktom. Lahko smo taktni, srčni in ljubeznivi, a hkrati odločni in jasni.
Ni enostavno samozavestno komunicirati.
Pri aktivni komunikaciji je ton rahlo ali močno povišan, stik neposreden, neverbalni znaki kažejo razburjenje in bes. Primeri agresivnega vedenja nas obdajajo na vsakem koraku. Bistveno je, da želimo sporočiti, da smo mi glavni in najpomembnejši, drugi nam niso bistveni (ali so manj pomembni). Težava je, da takšna komunikacija včasih sicer res zagotovi cilj in nas pripelje do tega, kar želimo.
V resnici ni enostavno
A čeprav nas bo agresivnost včasih približala cilju, moramo biti pozorni na drugo plat medalje, ki je, da tako ne gradimo dobrih in trdnih odnosov z drugimi. Ideja »včasih je treba koga nadreti« je popolnoma zgrešena, saj kratkoročno razburjenje dolgoročno vodi v izčrpanost, povečan adrenalin v telesu, stres in krvni tlak. Z agresivnim vedenjem je treba biti previden in ga uporabljati le v izrednih primerih, ko dolgoročni odnosi niso pomembni (obramba ob napadu).
Samozavestna komunikacija predpostavlja, da povemo, kar mislimo, ob tem pa spoštujemo sebe in sogovornika. Položaj je enakopraven, konstruktiven in povečuje verjetnost, da dobimo, kar želimo. Odločnost ni čarobna paličica, ki bo rešila vse težave, a nekaj je gotovo: lahko poveste, kar mislite, zadovoljni boste in odprli pogovor o določeni temi. Kakšen bo rezultat, je odvisno od druge osebe, a bodite prepričani, da ste dali vse od sebe. Isti recept uporabljamo, ko je treba nekoga zavrniti ali izraziti mnenje. Biti moramo jasni, odločni in odprti.
Ko se vedemo pasivno, dajemo vtis, da se ne znamo boriti zase, da smo negotovi in lahka tarča manipulacije.
V resnici ni enostavno samozavestno komunicirati. Težave nastanejo zaradi nenadzorovanih čustev, kot so strah, bes, užaljenost, nelagodje. Nelagodje se pogosto pojavlja kot blokada, zaradi katere ne izberemo pravega komunikacijskega načina. Po drugi strani lahko ljudje, ko jim je neprijetno, pretiravajo in gredo v drugo skrajnost.
Zato se držite tega, da se aktivno, sproščeno, kar se da naravno postopoma vključite v komunikacijo, tudi če vam za hip zdrsne, se spet ulovite in nadaljujete. Običajno je, da vam je kdaj neprijetno, toda ostanite aktivni in samozavestni, če želite vzpostaviti stik z drugimi. Ko morate povedati kaj neprijetnega ali se ne počutite dobro, pa je pomembno, da ohranite v mislih cilj, kaj želite povedati.
