Sanje so čustveni blažilec

Noč za nočjo se nam v sanjah odvijajo filmi, prizori in zgodbe. Strokovnjaki so odkrili, da so pri sanjanju posebno aktivna področja možganov, ki se čez dan ukvarjajo z reševanjem nalog in problemov. Seveda je pri tem vse obrnjeno na glavo in doživljamo nore ideje, ki nam v budnem stanju ne bi padle na pamet, ter na neobičajne načine rešujemo situacije.

Duhovni učitelji poudarjajo, da če bi poslušali in prepoznavali sanjska sporočila, bi se lahko izognili nevarnosti, vedeli, kako ravnati v situaciji, s katero se ukvarjamo, celo prepoznali skrite namene ljudi, ki nas obdajajo.
 

Čistijo možgane

Znanstveniki sicer menijo, da je sanjanje namenjeno čiščenju možganov. Čez dan namreč prejmemo milijon vtisov in informacij iz okolja na sekundo. Če bi želeli predelati vse, bi potrebovali večje možgane, kot so nam na voljo. Zato v sanjah uredimo nepredelane izkušnje in s tem ustvarimo prostor za nove. Medtem ko sprednji del možganov, ki je zadolžen za logično razmišljanje, spi, je limbični sistem še vedno aktiven in čustva doživljamo v polnem razmahu. Tako še enkrat predelamo dnevne dogodke, ki jim v budnosti nismo namenili dovolj pozornosti – spor s kolegico, težave s partnerjem, ki jih nismo razrešili in nas še vedno morijo, skrbi o slabi oceni, ki jo je sin dobil v šoli.

Deli možganov, ki so aktivni čez dan, ponoči mirujejo, smo v ugasnjenem stanju, ko podobe same od sebe prihajajo k nam. Logika in razum sta v sanjah na stranskem tiru. Ko sanjamo, se nam razkrije paleta čustvenega sveta, tudi občutki, ki si jih nismo želeli priznati ali smo jih potlačili. Strokovnjaki so odkrili, da posebno veliko sanjajo nosečnice in zaljubljenci, saj so čustva pri njih še pomnožena in poglobljena, kar se preslika v sanje.
 

Nočna eksplozija čustev

Sanje pa so prav zato lahko tudi koristen čustveni blažilec, ko se soočamo s težkimi življenjskimi okoliščinami. Čustva, kot sta jeza in sovraštvo, namesto vas podoživlja vaš sanjski jaz, s čimer se razbremenite napornih občutkov in se rane hitreje zacelijo. Ponoči tako doživljamo še enkrat toliko čustev kot čez dan, so odkrili, ter da imajo sanje dramaturški lok – možgani se najprej posvetijo vsakdanjim problematikam, službenim zadevam in večernim pogovorom, šele pozneje se zgodbe zapletejo in obarvajo z domišljijo.


Nočne more naj bi bile po drugi strani odraz človeške evolucije. Če se v sanjah rešimo pred nevarnostjo, treniramo možgane in telo za podobne situacije v resničnem življenju. Naučimo se obvladati paniko in najti izhod ali rešitev. To utemeljujejo tudi s spoznanjem, da imajo otroci dvakrat pogosteje nočne more kot odrasli.