Šele ko dosežemo dno, se lahko prebudimo

Prerokba velikokrat omenja prehod, v katerem je človeštvo prav zdaj. Pojasnjuje, da civilizacijski prehodi rojevajo strah, stare gotovosti pa se zamajejo, kar rojeva tesnobo. »Preden se razvijejo nove navade, ljudje izgubljajo tla pod nogami. Ker se počutijo ogrožene, poskušajo pridobiti moč, da bi si zagotovili varnost, a namesto ljubezni uporabijo nasilje in izredne ukrepe. Takim ljudem je treba pošiljati ljubezen, da bi se začeli zavedati svojega početja in se rešili strahu, ki jih sili v zla dejanja,« piše James Redfield v Celestinski prerokbi.

Skozi človeško zgodovino smo bili namreč nenehno priča po eni strani prizadevanjem, da bi premagali strah s pomočjo intuicije in pozitivnih miselnih podob, ter po drugi destruktivni sili, ki ovira napredek ter ustvarja pekel na Zemlji. »Nagon, da bi se zaščitili pred strahom, nas žene v bitko za premoč in nadvlado, tesnoba ločenosti in zapuščenosti nas sili, da zadržujemo svoje položaje moči in se upiramo spremembam,« pravi avtor in pojasnjuje, da je strah posameznikov že večkrat izkrivil njihovo intuicijo ter jih spodbudil k nasilnemu vsiljevanju življenjskega sloga drug drugim. »To je pripeljalo do dolgega obdobja vladanja tiranov, ki so si podrejali šibkejše, dokler niso bili sami podjarmljeni in zatrti,« opisuje in doda, da so v stari Grčiji sicer nastali prvi zametki demokracije, ki pa se je še stoletja sprevračala v bitko za moč. Vsa stoletja zatem so se ponujale možnosti, da bi se ponovno vrnili h koreninam, a je vedno znova zmagala sla po nadvladi, bogastvu ter strah pred drugačnostjo. »Materialna varnost se je v zadnjem času tako povečala, da smo dobili občutek, da je sama po sebi dovolj velik razlog našega bivanja. Zgraditi sebi in svojim otrokom boljšo materialno prihodnost je postal cilj mnogo generacij.«

Materialistična naravnanost zadnjih štirih stoletij je odrinila skrivnost življenja in smrti v ozadje, zato so se mnogi začeli obračati po odgovore na vzhodna verstva. »V zadnjem desetletju pa smo vendarle prišli do premika zavesti in dosegli kritično maso zavedanja. Rešiti moramo le še polarizacijo, kar pomeni, da za nasprotno misleče menimo, da so zlobni in nevarni. Imamo namreč nalogo, da omilimo polarizacijo in ohranimo človeško etiko,« izpostavlja. »Šele ko dosežemo dno, se lahko prebudimo in se drugače lotimo strahu. Vsa slaba dejanja namreč izhajajo notranje izgubljenosti. Na svetu ni zarote zla, je le človeški strah in nenavadni načini, s katerimi ga premagujemo,« poudarja.