Sledite samo svojim ciljem
Usoda določa, kdaj se rodimo in umremo, drugo pa je odvisno od nas, saj imamo svobodo, zato lahko sami izbiramo, kaj bomo naredili iz življenja, ki nam je dano kot dar, pravijo guruji. Pri tem moramo biti pozorni, ali so naši cilji res naši ali jih dosegamo, da bi nekomu nekaj dokazali – staršem, družbi, prijateljem … Pogosto namreč delujemo z napačnim razlogom, npr. da bi pokazali, da zmorejo. Če delaš doktorat, ker ti je nekoč nekdo rekel, da ga ne moreš, je to npr. napačna motivacija, kratkoročna rešitev. Dokažeš sicer, da se moti, a dolgoročno to ni prav, saj tako vse življenje nekomu nekaj dokazuješ – to pa je enako, kot da piješ morsko vodo in si vedno žejen.
Prepoznamo, ali je cilj res naš ali ne, pa lahko prej in pozneje. Pozneje po tem, da bi vsak pravi uspeh morali spremljati sreča in izpolnjenost. Ko pa nekaj ustvarite in se počutite prazne in že razmišljate, kaj boste ustvarili naslednje, to pomeni, da ustvarjeno ni bilo vaše, ampak od nekoga drugega. Prej pa prepoznamo to samo s srcem, poudarjajo. Razum je naš veliki sovražnik, čeprav želimo vse doumeti z njim. Soočiti se moramo z resnico, si priznati, komu lažemo, jasno nam mora biti, ali nekaj hočemo sami ali se samo dokazujemo, se vprašati, ob čem nam srce poje, kako se počutimo, če pomislimo na to ali na ono. In če nam srce nekaj potrdi, vemo, da je pravo za nas.
Blokada na poti je po drugi strani znak, da morda ni pravi čas ali nismo položili izpita, da se nam določena izkušnja zgodi. Ko naletite nanjo, vedno poglejte, katera lekcija vaša se skriva v situaciji. Lahko je to potrpežljivost – ali pa se morate zadeve preprosto lotiti drugače.
