Sonce v astrološki karti: duhovno predstavlja celoto in razsvetljenje
Astronomsko gledano je Sonce srednje velika zvezda, ki s svojo maso spodbuja kroženje nebesnih teles okrog sebe. Iz tega lahko sklepamo, da predstavlja vse, povezano s svetlobo in toploto, lučjo.
Sonce nas uči krepiti notranjo moč, voljo, neodvisnost, usmerjenost k cilju. Ker s svojo svetlobo kaže stvari, jim omogoča, da so vidne, je tisti del nas, ki se ga zavedamo, s katerim se istovetimo, na podlagi katerega oblikujemo svoj ego, identiteto. Ker je naša samopodoba velikokrat zlagana, lahko Sonce predstavlja tudi masko, ki jo kažemo navzven, preostala karta pa pokaže, kakšen je človek v resnici.
Sonce simbolizira tisto energijo v človeku, ki spodbuja potrebo, da je nekaj posebnega, edinstvenega, pokaže nekaj svojega. Tisti, pri katerih je sončeva energija odprta in močna, so bolj vitalni, odločni, vedo, kam morajo iti, imajo jasno zastavljene cilje, so poznani, najverjetneje ugledni. Ljudje s šibkejšo tovrstno energijo so manj vitalni, manj odločni, nimajo volje in moči doseči ciljev, celo ne vedo, kam naj se usmerijo.
Blokirana sončeva energija se lahko izrazi tudi v drugo skrajnost, da postane človek despot, trd in neizprosen komandant, v službi ali doma poskuša nekoga obvladovati.
Sonce je močno, ko je v znamenju svojega doma ali višine, v srečnih in kotnih hišah, v harmoničnih aspektih z vladarjem 1. ali planeti v 1. hiši. Šibko je, ko je v skritih hišah, v znamenjih dna in izgona, težko aspektirano ali v konjunkcijah s Saturnom, Plutonom, Neptunom.
Označuje lahko tudi avtoritativne osebe – šefa v službi, očeta v družini, tistega v enoti s pomembno funkcijo. Predstavlja ljudi, ki vplivajo na druge – predsednika, vodjo, vladarja, moškega v zgodnjih srednjih letih, moža v ženski karti.
Hkrati predstavlja zavest (včasih v povezavi z Neptunom izgubo zavesti, vrtoglavico, sončarico), celice, vitalno energijo, hrbtenico, oči. Upravlja srce in aorto, skupaj z Jupitrom vlada prekrvitvi. Duhovno predstavlja celoto, enost, notranjo jasnino, razsvetljenje.
V grški mitologiji je sončev bog sprva Helios, prelestni mladi mož s svetlimi očmi, zlatimi kodri in vozom, v katerega so vpreženi štirje krilati konji. Vsak dan s kočijo vozi Sonce prek nebesnega svoda. Zanj se govori, da vse vidi in vse ve, da mu nič ne uide. Na ta način je Sonce povezano z vidnim zaznavanjem, duhovno pa predstavlja sposobnost jasne zaznave realnosti, zaradi svetlobe in čistosti uma oseba zaznava življenje tako, kot je (brez projekcij in zablod). Pozneje prevzame vlogo sončevega boga Apolon, močan, moder bog, ki podobno kot Helios vse vidi in vse ve, a je še marsikaj več. Njegova modrost je pregovorna, saj ve in vidi tudi vse tisto, kar še prihaja. Njegova svetloba prodira skozi temo. Vse svetovne mitologije imajo sončevega boga. Tudi božič je v času zimskega solsticija kot novo rojstvo Sonca, saj Sonce takrat začne zopet rasti, dobivati moč, velika noč pa v času pomladanskega ekvinokcija, ko Sonce dokončno premaga temo.
