Sorodna duša pride, ko predelate karmične odnose

Vedeti je treba, da tako kot se duhovno razvijamo sami, napredujejo tudi naša romantična razmerja. Če je naša zavest bolj razvita, se ne zadovoljimo več z odnosi, ki smo jih vzpostavljali na začetku svoje poti in ki so se bolj ujemali s pričakovanji okolice in vzgojo kot z našimi resničnimi potrebami. Vse je odvisno tudi od tega, česa se v življenju učimo. V nekaterih življenjih lahko ne doživimo ne karmičnega razmerja, ne ljubezni s sorodno dušo, ne z dušo dvojčico. Zanimivo pa je, da največkrat šele po koncu razmerja ugotovimo, za katero vrsto odnosa je šlo.

Najpogostejši so karmični odnosi, ki nas učijo lekcij, ki se jih nismo naučili v preteklem življenju. Zveza je težavna, saj spreminja naš način delovanja. Skupni imenovalec karmičnih odnosov je, da ne delujejo, ne glede na vloženi trud, saj to tudi ni njihov namen. Ni namreč mišljeno, da ostanemo skupaj s karmičnim partnerjem. Nauči nas lekcijo, potem pa odide. Morda je to težko sprejeti, a v ozadju pogosto delujejo silnice, ki nimajo kaj dosti skupnega z ljubeznijo in kompatibilnostjo. Najhuje je, če se oklepamo takega odnosa za vsako ceno.

Šele ko predelamo svoj niz karmičnih partnerjev, je na vrsti ljubezen s sorodno dušo. Zdi se, da je to najboljša oblika partnerskega odnosa – preprosta in zadovoljujoča. Pogosto se poročimo s svojo sorodno dušo, saj smo z njo povezani na edinstven način in se ob njej dobro počutimo. Seveda to ne pomeni, da se ne srečujemo z izzivi. Toda lekcije v tovrstnih odnosih so drugačne, saj spodbujajo učenje in razvoj.