Spopadanje s kaosom
V vsakdanji negotovosti se skriva naša notranja modrost. Ne borimo se proti tistemu, kar se dogaja v ali okoli nas.
Odpri galerijo
Čas negotovosti je lahko duhovno zelo pomemben, če ga le zmoremo jemati kot priložnost za rast. Naše težave so namreč lahko tudi pot do napredka, če se spopademo s svojimi strahovi, pa nas bo to osvobodilo in nam zvišalo vibracijo.
V še tako težavnih okoliščinah lahko najdemo veselje. A naše duhovna prizadevanje in realnost se pogosto razlikujeta – utrujeni smo, prestrašeni in naj še tako meditiramo, se moramo na neki točki soočiti z izzivi resničnega življenja. Tedaj vsa teorija pade v vodo. Čeprav delamo na svojih strahovih, nas na primer zaostrovanje ukrepov ali dejstvo, da ne vemo, kdaj se bo epidemija končala, prestraši. Čeprav vemo, da je človeštvo le v prehodu na naslednjo raven razvoja, se bojimo, kaj bo z našo službo. Toda ne zavedamo se, da smo se prav na ta trenutek, na ta strah, na ta izziv pripravljali z delom na sebi.
V resnici ni nobena izkušnja dobra ali slaba, je samo priložnost za rast. Kako torej najdemo zadovoljstvo v svojih doživljajih, se sprostimo in povežemo z veseljem namesto s tesnobo? Tako da se nehamo boriti in plavati proti toku. Tega se lahko naučimo z meditacijo z notranjim zavedanjem. Ko se v meditaciji pojavi misel, jo spustimo in se vrnemo k dihanju. In tudi vse drugo, kar se pojavi v našem življenju, lahko pogledamo brez obsojanja, tudi neprijetne stvari.
Poskusite torej neobremenjeno pogledati na vse, kar se vam dogaja. Spustite. Vse ciklično prihaja in odhaja, tudi boleče situacije. Zato se nehajte boriti in se soočite s svojim sovražnikom in z notranjimi demoni. Ko se naučimo tega v meditaciji, lahko to namreč prenesemo na vse drugo v življenju.
V še tako težavnih okoliščinah lahko najdemo veselje. A naše duhovna prizadevanje in realnost se pogosto razlikujeta – utrujeni smo, prestrašeni in naj še tako meditiramo, se moramo na neki točki soočiti z izzivi resničnega življenja. Tedaj vsa teorija pade v vodo. Čeprav delamo na svojih strahovih, nas na primer zaostrovanje ukrepov ali dejstvo, da ne vemo, kdaj se bo epidemija končala, prestraši. Čeprav vemo, da je človeštvo le v prehodu na naslednjo raven razvoja, se bojimo, kaj bo z našo službo. Toda ne zavedamo se, da smo se prav na ta trenutek, na ta strah, na ta izziv pripravljali z delom na sebi.
Namesto da razmere doživljamo kot žrtev, se ustavimo in začnemo delati z občutki, ki jih doživljamo v tistem trenutku. Ne bežimo od neprijetnih čustev. Ne pehajmo se za varnostjo in gotovostjo, ampak samo opazujemo, kje smo in kaj se nam dogaja. Pomanjkanja življenjske stabilnosti ne dojemajmo kot oviro. Raje se zahvalimo priložnosti, da nas lahko usoda odnese v novo smer, stran od vsega, v kar smo bili utirjeni. Ves čas namreč doživljamo spremembe. Toda ob njih se lahko oklepamo svoje varnosti ali se jim prepustimo.
V resnici ni nobena izkušnja dobra ali slaba, je samo priložnost za rast. Kako torej najdemo zadovoljstvo v svojih doživljajih, se sprostimo in povežemo z veseljem namesto s tesnobo? Tako da se nehamo boriti in plavati proti toku. Tega se lahko naučimo z meditacijo z notranjim zavedanjem. Ko se v meditaciji pojavi misel, jo spustimo in se vrnemo k dihanju. In tudi vse drugo, kar se pojavi v našem življenju, lahko pogledamo brez obsojanja, tudi neprijetne stvari.
Poskusite torej neobremenjeno pogledati na vse, kar se vam dogaja. Spustite. Vse ciklično prihaja in odhaja, tudi boleče situacije. Zato se nehajte boriti in se soočite s svojim sovražnikom in z notranjimi demoni. Ko se naučimo tega v meditaciji, lahko to namreč prenesemo na vse drugo v življenju.