Če niso zadovoljene, lahko povzročijo frustracije, konflikte in stres
Vedenjski psihologi so prepoznali vrsto različnih psiholoških potreb, ki pogojujejo naše vedenje, npr. potrebo po spoštovanju, pripadnosti, naklonjenosti, vdanosti, uspešnosti, moči in nadzoru. Kar koli je vaša resnična gonilna sila, si to priznajte in delujte v smeri njene uresničitve. Potrebe sprožajo motivacijo, in če niso zadovoljene, lahko povzročijo frustracije, konflikte in stres.
Zavedanje lastnih psiholoških potreb poveča motiviranost, ker nam pomaga razumeti in poiskati nagrade, ki si jih resnično želimo, npr. občutek izpolnjenosti, večjo odgovornost, odobravanje ali priložnost pomagati drugim. Morda vas ne motivira denar, ampak odobravanje in potrjevanje, medtem ko nekdo drug potrebuje občutek potrebnosti in nič drugega.
Pomembno je predvsem poznati lastne osebne vrednote in načela ter se osredotočiti nanje. Na to namreč v vsakdanjem življenju zlahka in hitro pozabimo. V delovnem dnevu je toliko problemov in priložnosti, da stvarem s seznama 'kaj moram narediti' hitro poteče čas, ko bi jih morali opraviti.
Nobena od stvari, ki smo jih čez dan naredili, ne ustreza našim vrednotam, zato se naenkrat preveč ukvarjamo z rečmi, ki v naših očeh nimajo visoke vrednosti. Če pa se osredotočimo na svoje vrednote, bomo po vsej verjetnosti opravili tisto, kar štejemo za najpomembnejše. Res je tudi, da se včasih uspeha bojimo, zato odlašamo s tistim, za kar vemo, da nam ga bo prineslo. Pravzaprav pogosto podzavestno sabotiramo lastne napore.
Dobri voditelji
Toda če zberemo ves pogum in razvijamo zavedanje o samem sebi, imamo od tega lahko le korist. Samozavedanje nam pomaga, da do skrajnosti povečamo prednosti in se uspešno kosamo s svojimi slabostmi ali ranljivostjo. Ste npr. prijazni in obzirni, a hkrati lahko vodljivi. Če se tega zavedate, se znate izogniti situacijam, v katerih bi drugi lahko izkoristili vašo prijaznost. Ljudje z dobro razvitim čustvenim samozavedanjem sprejemajo učinkovitejše intuitivne odločitve. V kompleksnih situacijah, ko se odločajo intuitivno, obdelajo ogromne količine včasih nepovezanih in nejasnih podatkov in običajno izberejo smer delovanja, ki temelji na nagonskih čustvih oz. občutku, ki jim govori, kaj je prav. Osebe z visoko stopnjo čustvenega samozavedanja bolje prepoznavajo nagonska čustva in jih uporabljajo tako, da so jim v procesu odločanja v pomoč.
Ljudje z visoko stopnjo samozavedanja so tudi dobri voditelji. Če razumemo, kaj nas motivira, kaj nas vznemirja in zakaj se vedemo tako, kot se, imamo vpogled tudi v tisto, kar žene druge. Ob predpostavki, da smo si podobni, je védenje, kako motivirati sebe, enakovredno védenju, kako motivirati druge.
Težko se je soočati s skromnimi rezultati, kadar ne vemo, kje je vzrok. Če ne vemo, kaj nas motivira in katero je vedenje, ki ga moramo spremeniti, da bomo izboljšali svoje delovanje, nas preveva občutek nemoči in izgube nadzora. Samozavedanje pa nam omogoča, da odkrijemo, kaj nas motivira – kar ni nujno isto kot tisto, kar motivira druge.
