Spremenimo način razmišljanja
Vsi se kdaj znajdemo v črni luknji. Lahko gre za (sezonsko) depresijo ali sklop življenjskih okoliščin, ki nas izčrpajo. Ko se to zgodi, je dobro, da poznamo tehniko, ki nas nauči, kako drugače pogledati na svet, se ne zapletati v miselne začarane kroge in opaziti, da je kozarec lahko tudi napol poln. Z nevrolingvističnim programiranjem, s tehniko NLP-coaching, se naučimo drugače predelovati življenjske težave, da smo jim veliko laže kos.
Coaching začrta okvir delovanja, mišljenja in odnosa posameznika. Gre za metodo, ki omogoča, da hitreje in učinkoviteje dosežemo zastavljene cilje. Vsak se kdaj znajde v začaranem krogu, skrbijo ga pritiski in pričakovanja drugih, rad bi izboljšal svoje dosežke in ponovno zaživel polno, občutil zadovoljstvo in smisel ... Coaching nam pomaga pri osebnem razvoju in pri tem, da postanemo aktivni. Temelji na veščini postavljanja vprašanj. Coach sprašuje, postavlja t. i. močna vprašanja, ki nam omogočajo raziskovanje in poglobljeno razmišljanje.
Pri coachingu se ukvarjamo s sedanjostjo in prihodnostjo (tj. kje sem zdaj in kam želim priti – kaj je moj cilj, kaj potrebujem za dosego tega, kateri so moji koraki ...). Coaching se vedno giblje v okviru rešitve, sledi temu, da najdemo načine, da lahko dosežemo želeno stanje oziroma cilj. Ljudje smo namreč veliko bolj motivirani, da spremembe v življenje vpeljemo, ko se sami odločimo, kaj naj bi ta sprememba bila. In ko sami najdemo odgovor, želimo biti do sebe odgovorni, zato smo tudi bolj motivirani za aktivnosti. Če nam terapevt reče, da moramo nekaj narediti, velikokrat to preslišimo. Coaching je dolgoročno uspešen, tudi ker smo do rešitve prišli sami, zato lahko tudi vse zasluge pripišemo sebi; odličen je, če želimo raziskati, kakšna je naša strategija, da smo na določenem področju uspešni. Usmerjen je v to, da v čim večji meri izkoristimo vse svoje sposobnosti in se naučimo učinkovitih strategij za spopadanje s stresnimi situacijami.
Vprašanja so bistvo
Coachi so vešči poslušanja in opazovanja, ljudi z vprašanji spodbudijo k raziskovanju o sebi. V primerjavi s psihoterapevtskimi metodami so pri coachingu usmerjeni v sedanjost oziroma prihodnost, v iskanje rešitev in postavljanje konkretnih strategij oziroma korakov do cilja.
Vprašanja so bistvo coachinga, zato gre vedno za pogovor – za izmenjavo vprašanj in odgovorov. Coach ne daje nasvetov in ne posreduje odgovorov, samo zastavlja močna vprašanja, ki klienta pripeljejo do razmišljanja o določeni perspektivi, o kateri še ni razmišljal. Tako izoblikuje svoje potenciale in samostojnost.
Coaching je pravzaprav proces učenja, saj se na novo naučimo določenih veščin, spremenimo omejujoča prepričanja in okrepimo dobra, ki so nam vedno pomagala. Spremenimo pogled na svet in sebe, na cilje, na to, kaj je v življenju resnično pomembno.
