Sprožilci starih ran nas zdravijo
DRUGI so naša ogledala. Ko vidimo v njih nekaj, kar vibrira z nami, se sproži reakcija. Četudi ne odslikavajo našega trenutnega stanja, lahko potegnejo iz nas spomin ali izkušnjo iz preteklosti, ki je še nismo predelali. Vse, kar predelamo, nima nobene moči več nad nami, kar potlačimo, pa samo čaka, da pride na plan. Naš zavestni in podzavestni um je kot album informacij o vsem, kar se nam je kdaj zgodilo. Ko nekdo prebudi podatek iz našega »arhiva«, spomin oživi. Odzovemo se na človeka, ki nam kaže problematiko, saj ne prepoznamo, da je v resnici naša. Ne želimo se soočiti z njo ter jo potiskamo nazaj v podzavest, njen sel pa nam gre na živce. S tem seveda ničesar ne rešimo, saj se tema samo potuhne in čaka, da jo bomo sprejeli kot svojo, ozavestili, očistili ter pozdravili. Ko torej vidite kaj, kar prezirate pri drugih, poglejte, če je to enako, česar ne marate pri sebi. M. B. Z.
