Srečajte se s svojim notranjim otrokom
Udobno se namestite. Vajo vedno začnite v najbolj mirnem prostoru, ki ga imate na voljo, kjer vas nihče ne bo motil. Zaprite oči in začnite globoko dihati s prepono. Štejte do štiri, ko vdihujete, in do štiri, ko izdihujete. Ko ste nekajkrat tako vdihnili, podaljšajte čas vdiha in izdiha in štejte do šest ter nato do osem. Začutili boste, da se polagoma sproščate in postajate mirnejši.
Če vam misli begajo in vas motijo pri osredotočanju na dihanje, jih nežno odrinite stran in dihajte naprej. Nekaterim ljudem gre to laže kot drugim, a to je spretnost, ki se je lahko nauči vsak. Hitro boste spoznali, kaj je tisto, kar ustreza vam.
Nato pojdite na varen, srečen kraj v svojih mislih. Ko ste popolnoma sproščeni in mirni, se ozrite naokrog in zaglejte sebe kot majhnega otroka, ki se igra nekaj korakov proč od vas. Pokličite se po imenu – lahko s posebnim imenom, ki ste ga imeli v otroštvu, ali imenom, kot ga imate danes. Iztegnite roke, da bo otrok vedel, da ste prijateljski, in poskrbite, da se mu boste nasmehnili. Pomignite otroku, naj pride k vam.
Opazujte podrobnosti. Koliko je otrok star? Se smehlja, igra, smeji ali joče? Če joče, kaj je tisto, kar ga žalosti? Prosite ga, da vam v treh besedah na preprost način pove, kako se počuti. Če otroka čustva tako prevevajo, da ne more govoriti, samo občutite tisto, kar čuti on, in mu povejte, da je že dobro, ker čuti tako.
Otroka vprašajte, ali lahko vi kot odrasla oseba kaj naredite zanj. Instinktivno boste vedeli, kaj hoče. Lahko otroku daste tisto, kar potrebuje? Skoraj zagotovo, sicer si ne bi dovolili, da ga srečate na tak način. Morda je to objem. Morda je treba otroku samo povedati, da se je vse obrnilo na dobro – »le poglej me zdaj v odraslosti«. Morda se otrok želi igrati.
Ko boste naredili, kar je treba, otroku povejte, da se boste vrnili in da nikoli ne bo osamljen ali brez tovariša pri igri. Potem počasi zapustite svoj varni kraj, a otroku dajte vedeti, da se boste vrnili. Lahko ga tudi vzamete s sabo, če si tega želi. Vzemite ga v naročje in odidite po poti nazaj.
Ko se boste navadili na pogovor z notranjim otrokom, boste radi v njegovi družbi in z njim boste hoteli preživeti več časa. Z njim se poskušajte srečati vsaj dvakrat na teden. Ko se boste srečevali z njim, boste verjetno opazili, da se spreminja in postaja srečnejši. Lahko mu daste tisto, kar potrebuje, tako v vizualizaciji kot v življenju. Če se kot otrok niste veliko igrali, se boste morda hoteli igrati zdaj. Naj gre vaš notranji otrok na gugalnico, vrtiljak ali naj zlaga kocke. Naj vas ne skrbi, kakšni ste videti, in ne ozirajte se na to, kaj si mislijo drugi; to sploh ni pomembno. Morda boste odkrili, da gre vaš otrok po službi rad v pižamo in bere, medtem ko k sebi stiska priljubljeno plišasto igračo. Sprejmite vse, kar se vam ponudi!
