POGANSKE KORENINE
Tega o božiču zagotovo niste vedeli
Božič je že dolgo priljubljen praznik in marsikatere kulture ga poznajo že tisoče let. Še iz časa, ko se vanj ni vmešalo krščanstvo.
Odpri galerijo
Poganska ali nekrščanska tradicija kaže, da se je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa zlilo z že obstoječimi zimskimi prazniki. Od takrat so se božične tradicije spreminjale in pred nekaj sto leti postale takšne, kot so tudi danes.
Krščanstvo ali poganstvo?
Zgodnji kristjani so bili poganom precej naklonjeni. Ko so namreč poskušali v prvih stoletjih našega štetja širiti svojo vero po Evropi, so naleteli na ljudi, ki so živeli v lokalnih skupnostih, kjer so imeli tudi različne veroizpovedi. Krščanski misijonarji so vse te ljudi stlačili v isti predalček in nanj napisali »pogani«. Izraz je povezan z latinsko besedo, ki pomeni polje. Jezikovna povezava je smiselna, ker je bilo zgodnjeevropsko krščanstvo bolj mestni pojav, medtem ko je poganstvo še naprej ostajalo na ruralnih in rustikalnih območjih. Ti zgodnji kristjani so želeli pogane spremeniti, a so jih hkrati njihove tradicije neizmerno navduševale.
Kristjani tega obdobja so se močno zanimali za poganstvo in očitno je bilo to nekaj, za kar so bili prepričani, da ni dobro, a si je bilo hkrati to tudi vredno zapomniti. Njihovi predniki namreč niso vsega kar odmislili, ampak so si zanimive in uporabne stvari zapisali v spomin. Morda so zato poganske tradicije ostale enake, čeprav se je tudi krščanstvo prijelo. Božično drevesce, denimo, je nemška pogruntavščina iz 17. stoletja, a jasno izhaja iz poganske prakse okraševanja zaprtih prostorov z zelenjem v zimskem času. Sodobni Božiček je neposredni potomec angleškega Očeta Božiča, ki ni delil daril. A Božiček in njegove druge evropske različice so pravzaprav sodobne inkarnacije starih poganskih idej o duhovih, ki so v zimskem času odpotovali v nebo.
Kljub širjenju krščanstva zimski prazniki dolga stoletja niso postali božič. Sveto pismo pravzaprav ne omenja, kdaj se je Jezus rodil, kar za zgodnje kristjane sploh ni pomenilo težave, saj niso nikoli pomislili, da bi morali praznovati njegov rojstni dan. Brez biblične direktive, naj to storijo, in brez omembe pravilnega datuma v evangelijih so šele v četrtem stoletju rimski cerkveni voditelji sprejeli ta praznik. V tem času je veliko ljudi začelo verjeti, da Jezus kot človek nikoli ni obstajal, ampak je bil le neke vrste duhovna entiteta, kar je Cerkev označila za heretično. Nekateri raziskovalci pravijo, da je to botrovalo določitvi rojstnega datuma. Kaj neki naj bi namreč bolj neizpodbitno dokazalo, da je bil pravi človek, kot to, da je bil rojen kot vsak drugi, na skromno človeški način, in zato dobi tudi svoje rojstnodnevno praznovanje? Datum je klerikom precej ustrezal tako zaradi ponovnega podaljševanja dni (in vnosa svetlobe) kot zaradi že znanih praznovanj. Vseeno mnogi trdijo, da je bil Jezus v resnici rojen bodisi spomladi bodisi jeseni. Zakaj, preberite v okvirčku.
Obdarovanje se nam dandanes zdi neločljivo povezano z božičem, a je bilo nekdaj malce drugače. V starih časih so se ljudje namreč veselili odpiranja daril na prvega dne v novem letu. Imela so vlogo blagoslavljanja ljudi ob koncu starega leta in služila kot dober, spodbuden začetek novega. Šele v viktorijanski dobi 19. stoletja so ta obdarovanja in darila začela spremljati božič. Leta 1850 je bilo zapisano, da so otroci kraljice Viktorije na božični večer dobili darila, med drugim meč in oklep. Že leta 1841 je Viktorija možu, princu Albertu, podarila svoj miniaturni portret iz časa, ko je bila stara sedem let, leta 1859 pa mu je izročila poezijo lorda Alfreda Tennysona.
Vsa ta darila so v kombinaciji s sekularnim sprejetjem božiča zbudila bes nekaterih verskih skupin. Materialističen način praznovanja rojstva Jezusa Kristusa ni bilo nekaj, kar bi Cerkev odobravala. Na neki način je moderno nakupovanje enakovredno veseljačenju in pijančevanju, nad katerim so se puritanci zelo zmrdovali. Takrat je šlo za alkohol, danes so to svetleče se, nove igrač(k)e. Ne pozabite, da je čas tisti, ki je neprecenljivo darilo. Podarite ga tistim, ki jih imate radi, in se z njimi raje podružite.
Krščanstvo ali poganstvo?
Zgodnji kristjani so bili poganom precej naklonjeni. Ko so namreč poskušali v prvih stoletjih našega štetja širiti svojo vero po Evropi, so naleteli na ljudi, ki so živeli v lokalnih skupnostih, kjer so imeli tudi različne veroizpovedi. Krščanski misijonarji so vse te ljudi stlačili v isti predalček in nanj napisali »pogani«. Izraz je povezan z latinsko besedo, ki pomeni polje. Jezikovna povezava je smiselna, ker je bilo zgodnjeevropsko krščanstvo bolj mestni pojav, medtem ko je poganstvo še naprej ostajalo na ruralnih in rustikalnih območjih. Ti zgodnji kristjani so želeli pogane spremeniti, a so jih hkrati njihove tradicije neizmerno navduševale.
Kristjani tega obdobja so se močno zanimali za poganstvo in očitno je bilo to nekaj, za kar so bili prepričani, da ni dobro, a si je bilo hkrati to tudi vredno zapomniti. Njihovi predniki namreč niso vsega kar odmislili, ampak so si zanimive in uporabne stvari zapisali v spomin. Morda so zato poganske tradicije ostale enake, čeprav se je tudi krščanstvo prijelo. Božično drevesce, denimo, je nemška pogruntavščina iz 17. stoletja, a jasno izhaja iz poganske prakse okraševanja zaprtih prostorov z zelenjem v zimskem času. Sodobni Božiček je neposredni potomec angleškega Očeta Božiča, ki ni delil daril. A Božiček in njegove druge evropske različice so pravzaprav sodobne inkarnacije starih poganskih idej o duhovih, ki so v zimskem času odpotovali v nebo.
Kdaj je bil Jezus v resnici rojenKo beremo o Jezusovem rojstvu, ne moremo mimo pastirjev, ki so varovali svoje črede. Kaj nam to dokazuje o datumu? Vsekakor v zimskem času ni (danes in ni bilo nekdaj) pastirjev in ovac na poljih. Strokovnjaki za Sveto pismo pravijo, da so Judje pošiljali svoje ovce na pašo od spomladi do začetka oktobra. Ob začetku hladnih mesecev, ko se je začelo deževno in mrzlo obdobje, so se vrnili v hleve in zatočišča. Ker so ob Jezusovem rojstvu pastirji še vedno skrbeli za črede na poljih okoli Betlehema, lahko sklepamo, da so angeli Jezusovo rojstvo naznanili najpozneje oktobra.
Poleg tega lahko glede na rojstvo Janeza Krstnika ugotovimo, kdaj se je Jezus v resnici rodil. Ko je bila Janezova mati Elizabeta v šestem mesecu nosečnosti, je Gabrijel obiskal Marijo z novico, da bo rodila Jezusa. Janez Krstnik naj bi se (po izračunu glede služenja njegovega očeta Zaharije) rodil konec marca, kar pomeni, da se Jezus ni mogel roditi pozneje kot šest mesecev zatem. A so kristjani tudi Janezov rojstni datum prestavili na konec junija in ga uskladili z Jezusovim.
Še zadnji podatek pa je povsem zgodovinski. Jezusovi starši so prišli v Betlehem, da bi se registrirali v popisu, ki ga je ukazal rimski cesar. Teh popisov niso izvajali pozimi, ko so bile temperature globoko pod ničlo in ceste v zelo slabem stanju. Poleg tega se je Jezus rodil štiri leta pred našim štetjem, leto, preden je Herod Veliki umrl.
Poleg tega lahko glede na rojstvo Janeza Krstnika ugotovimo, kdaj se je Jezus v resnici rodil. Ko je bila Janezova mati Elizabeta v šestem mesecu nosečnosti, je Gabrijel obiskal Marijo z novico, da bo rodila Jezusa. Janez Krstnik naj bi se (po izračunu glede služenja njegovega očeta Zaharije) rodil konec marca, kar pomeni, da se Jezus ni mogel roditi pozneje kot šest mesecev zatem. A so kristjani tudi Janezov rojstni datum prestavili na konec junija in ga uskladili z Jezusovim.
Še zadnji podatek pa je povsem zgodovinski. Jezusovi starši so prišli v Betlehem, da bi se registrirali v popisu, ki ga je ukazal rimski cesar. Teh popisov niso izvajali pozimi, ko so bile temperature globoko pod ničlo in ceste v zelo slabem stanju. Poleg tega se je Jezus rodil štiri leta pred našim štetjem, leto, preden je Herod Veliki umrl.
Zakaj zima?
Zgodovinarji pravijo, da je to naravni čas za praznovanje. V kmetijski družbi je pobiranje pridelka opravljeno in na poljih ni več dela. Takrat je čas, da se posvetimo svojemu verskemu življenju, hkrati pa je obdobje, ko vsakdo potrebuje malce veselja. Temne dneve, ki vrhunec dočakajo z najkrajšim dnem v letu (zimskim solsticijem), je prav prijetno omiliti s praznovanjem, okraski in lučmi. Predvsem tistim, ki so živeli na območjih, kjer je bila zima dolga, hladna in temna, je takšno praznovanje prinašalo veliko veselja. Tudi zdaj, ko solsticij nima enakega pomena, saj lahko s stikalom razsvetlimo prostor in tudi ulice, je veselje lahko enako.Kljub širjenju krščanstva zimski prazniki dolga stoletja niso postali božič. Sveto pismo pravzaprav ne omenja, kdaj se je Jezus rodil, kar za zgodnje kristjane sploh ni pomenilo težave, saj niso nikoli pomislili, da bi morali praznovati njegov rojstni dan. Brez biblične direktive, naj to storijo, in brez omembe pravilnega datuma v evangelijih so šele v četrtem stoletju rimski cerkveni voditelji sprejeli ta praznik. V tem času je veliko ljudi začelo verjeti, da Jezus kot človek nikoli ni obstajal, ampak je bil le neke vrste duhovna entiteta, kar je Cerkev označila za heretično. Nekateri raziskovalci pravijo, da je to botrovalo določitvi rojstnega datuma. Kaj neki naj bi namreč bolj neizpodbitno dokazalo, da je bil pravi človek, kot to, da je bil rojen kot vsak drugi, na skromno človeški način, in zato dobi tudi svoje rojstnodnevno praznovanje? Datum je klerikom precej ustrezal tako zaradi ponovnega podaljševanja dni (in vnosa svetlobe) kot zaradi že znanih praznovanj. Vseeno mnogi trdijo, da je bil Jezus v resnici rojen bodisi spomladi bodisi jeseni. Zakaj, preberite v okvirčku.
Sporna tradicija daril
Obdarovanje se nam dandanes zdi neločljivo povezano z božičem, a je bilo nekdaj malce drugače. V starih časih so se ljudje namreč veselili odpiranja daril na prvega dne v novem letu. Imela so vlogo blagoslavljanja ljudi ob koncu starega leta in služila kot dober, spodbuden začetek novega. Šele v viktorijanski dobi 19. stoletja so ta obdarovanja in darila začela spremljati božič. Leta 1850 je bilo zapisano, da so otroci kraljice Viktorije na božični večer dobili darila, med drugim meč in oklep. Že leta 1841 je Viktorija možu, princu Albertu, podarila svoj miniaturni portret iz časa, ko je bila stara sedem let, leta 1859 pa mu je izročila poezijo lorda Alfreda Tennysona.Na neki način je moderno nakupovanje enakovredno veseljačenju in pijančevanju, nad katerim so se puritanci zelo zmrdovali.katerim so se puritanci zelo zmrdovali.
Vsa ta darila so v kombinaciji s sekularnim sprejetjem božiča zbudila bes nekaterih verskih skupin. Materialističen način praznovanja rojstva Jezusa Kristusa ni bilo nekaj, kar bi Cerkev odobravala. Na neki način je moderno nakupovanje enakovredno veseljačenju in pijančevanju, nad katerim so se puritanci zelo zmrdovali. Takrat je šlo za alkohol, danes so to svetleče se, nove igrač(k)e. Ne pozabite, da je čas tisti, ki je neprecenljivo darilo. Podarite ga tistim, ki jih imate radi, in se z njimi raje podružite.