Telo ne laže

Uporabno kineziologijo je v šestdesetih letih preteklega stoletja razvil dr. John Goodheart kot diagnostično tehniko, ki so jo uporabljali predvsem kiropraktiki in zdravilci.

S predpostavko, da telo ne laže, ampak vedno pokaže resnično stanje, so z mišičnim testom odkrivali, kaj se dogaja v telesu. Če je mišica ostala napeta ob določenem vprašanju ali pri določeni izbiri ali odločitvi, je bilo denimo določeno zdravilo primerno, če ne, pa ne.

Psihiater dr. John Diamond je razširil Goodheartovo delo in odkril, da različne slike, podobe, glasba, igre, materiali prav tako vplivajo na telo. Klasična glasba na primer spodbuja mišično moč, rap pa šibkost. Podobno nas spodbujajo naravna vlakna, sintetična oblačila pa oslabijo. Sklep njegovih raziskav je presunljiv – vse, s čimer pridemo v stik, lahko okrepi ali pa oslabi našo življenjsko energijo, nas podpre ali blokira.

Psihiater dr. Hawkins je pri svojem delu prav tako uporabil kineziološki mišični test, da bi sestavil lestvico različnih ravni človeške zavesti. Udeležencem študije je zastavil vprašanje: »Kaj je dobro zame?« Polovici je dal v roke organski vitamin C, drugim pa umetno sladilo, vse v zapečatenih kuvertah.

Mišični test je pokazal polovico šibkih in pol močnih odzivov, zato ga je sprejel za nekakšen detektor resnice. Če sledimo enostavnemu postopku in postavimo jasno definirano trditev, lahko mišice ostanejo čvrste ali oslabijo. Vprašanja lahko zajemajo vse, o vseh in vsem, od preteklosti do prihodnosti. Pravi, da lahko testiramo celo to, kako iskreni so politiki, šefi ali naši sosedje, ali preverjamo resničnost znanstvenih teorij.

Ničesar vam ni treba vedeti o področju, o katerem sprašujete. Odgovori, ki jih prejmete, kažejo vaše znanje in prepričanja. Povezujete se z univerzalnim poljem, kolektivnim nezavednim oziroma višjim umom.