Teorija petih elementov: vsakemu ustreza določen notranji organ (FOTO)
Na teoriji petih elementov temelji tradicionalna kitajska medicina (TKM) in predpostavlja, da je ves pojavni svet nastal iz gibanja in spreminjanja petih osnovnih elementov: lesa, ognja, zemlje, kovine in vode. Ti tvorijo celoto oz. uravnoteženi sistem s točno določeno medsebojno dinamiko. Sledijo si v krožnem zaporedju. V primeru stabilnega sosledja odnosov med elementi je tudi fiziološko stanje v telesu stabilno - in obratno, če je sosledje nestabilno, je posledica nestabilno ali patološko stanje.
Teorija predvideva, da vsakemu izmed elementov ustreza določen notranji organ, saj delovanje vsakega ustreza lastnostim posameznega elementa – jetra elementu lesa, srce ognju, vranica elementu zemlje, pljuča kovini in ledvice vodi. Ker so vsi ti elementi oz. notranji organi v sosledju odnosov, prekomerno ali nezadostno delovanje katerega koli organa sproži verižno reakcijo, ki vpliva na vse druge organe v peterokotniku.
Nastanek in razvoj bolezni sta pogosto povezana z nepravilno dinamiko petih elementov. Zaradi te povezanosti poleg zdravljenja prizadetega organa vedno poteka tudi urejanje delovanja drugih notranjih organov. Glede na bolezensko sliko bolniku s kronično boleznijo pljuč krepijo tudi vranico ali bolniku z visokim pritiskom jin ledvic.
Teorija o jinu in jangu izvira iz daostične misli in predpostavlja, da je pojavnost celota, ki jo sestavljata. Ta dva pojma označujeta dva vzajemno povezana pojava, ki soustvarjata harmonično celoto. Hkrati gre za dinamični sili, ki v nenehni medsebojni interakciji vzpostavljata celovito stanje ravnotežja, a se hkrati neprenehoma spreminjata, preoblikujeta, zato vplivata druga na drugo in sta druga od druge odvisna.
V TKM je vsako bolezensko stanje posledica porušenega ravnotežja med obema načeloma. Človeško telo lahko razdelimo na dva dela: na jin in jang. Jang predstavljajo zgornji deli telesa, udi in zunanjost, jin spodnji deli in notranjost telesa. Podobno lahko vsako bolezensko sliko razdelimo na tip jang ali jin. Bolezensko sliko jang označuje akutna, progresivna in hiperaktivna bolezenska slika 'vročine in pribitka', tipa jin pa kronična, regresivna bolezenska stanja, slika 'mraza in primanjkljaja'. Osnovni princip zdravljenja je postavitev zdravilne protislike ugotovljeni bolezenski. Če zdravnik ugotovi bolezensko sliko tipa jang, bo najprej določil zdravilno sliko tipa jin. Vroče tako zdravimo z mrzlim, mrzlo z vročim, pribitek z zmanjševanjem in primanjkljaj z dovajanjem. Poglavitni cilj zdravljenja je ponovna vzpostavitev prvotnega ravnotežja.
Nauk o notranjih organih se je razvil pozneje in dopolnjuje starejšo teorijo petih elementov. V TKM so vse funkcije telesa združene v šest organskih sklopov; notranje organe deli na čvrste in votle. Tudi ti dve skupini organov pa sta povezani na številne načine.
