Težave zaradi hrčkanja

Kolikokrat se vam zgodi, da stlačite navlako v omaro ali spalnico, preden pridejo obiski, da ne bodo videli, kako nemarni ste? Raziskave kažejo, da to počne 60 odstotkov ljudi vsaj tridesetkrat na leto. Če v določene sobe ne moremo več vstopiti, ker so polne krame, gre verjetno za motnjo kompulzivnega kopičenja, ki zahteva strokovno pomoč: v skrajnih primerih pomaga psihoterapija, zlasti kognitivna vedenjska terapija za omenjeno motnjo.

Profesorji z Oxforda pravijo, da imamo danes šestkrat več stvari kot nekoč in da nas je večina nagnjena k zadrževanju stvari, ki jih ne potrebujemo in ne uporabljamo. Ameriška psihiatrična zveza ugotavlja, da se težave prvič pojavijo v adolescenci in izbruhnejo v tridesetih letih, in to pri od 2 do 5 odstotkih prebivalstva. Psihologi utemeljujejo, da je težava v tem, da vedno bolj povezujemo lastno identiteto z materialnim in določenimi izdelki. V današnji družbi ni več pomembno, kdo smo, ampak kaj imamo.

Kaj in koliko je normalno? Zaposleni imamo včasih nepospravljena stanovanja, toda prej ali slej naredimo red. Včasih česa ne najdemo, toda v glavnem vemo, kje je kaj. Vse je v mejah normale, dokler nas ne motijo. Težava je predvsem v tem, da obdajanje s preveč predmeti lahko škodi našemu duševnemu zdravju. Ameriški strokovnjaki so to potrdili z raziskavo, ki je dokazala, da se v nakopičenem okolju teže zberemo kot sicer. Ženske so povedale, da jih nered vznemirja in spravlja v stres, vpliva lahko celo na njihovo spolno življenje. Strokovnjaki se strinjajo – dokazali so, da že gledanje nereda spodbuja nastajanje stresnih hormonov, kot je kortizol.

Toda na kaj potem mislimo, če govorimo o ustvarjalnem neredu? Dejstvo je, da mnogo slavnih ljudi dela v neredu in dosega izjemne dosežke. Obstajata dva pola, pravijo psihologi – red nam pomaga doseči nekatere dosežke in nered druge, predvsem ustvarjalne ideje, saj osvobaja um od utečenih navad. Popolnoma urejeno, skoraj sterilno okolje nam tako lahko prej škodi kot koristi.