Tradicionalna kitajska medicina želi odpraviti neravnovesja
Pri tradicionalni kitajski medicini bolnika obravnavajo drugače kot v zahodni. Na Zahodu bodo različni bolniki s podobnimi težavami ali boleznimi običajno prejeli skoraj povsem enako terapijo. Pri TKM pa zdravnik obravnava bolnika, ne njegovega stanja, saj verjame, da imajo lahko iste bolezni različne vzroke. V TKM se navadno ne odločajo za simptomatsko zdravljenje (npr. zniževanje vročine, ustavitev kašlja ipd.), pač pa za zdravljenje izvora bolezni - poiščejo vzrok za porušenje osnovnega notranjega ravnovesja.
Šest bolnikov z želodčnimi težavami je npr. najprej obravnaval zahodni zdravnik, nato zdravnik TKM. Prvi je pri vseh potrdil rano na želodcu in jim predpisal enako terapijo. Iste paciente je pregledal še zdravnik TKM. Pri prvem je ugotovil, da je razdražljiv, rdečeličen, glasen, bolečina v želodcu se je ob pritisku na trebuh povečala, bil je zaprt in imel temno rumen urin, jezik je imel debelo rumeno oblogo, pulz na zapestju je bil 'poln in strunast'. Zdravnik je na podlagi tega postavil diagnozo 'vlaga in vročina prizadevata želodec in vranico' in določil ustrezno zeliščno zdravilo. Na enak način je pri preostalih petih bolnikih opazoval vse simptome in vsakemu predpisal drugačno terapijo, saj TKM upošteva, da so vsi simptomi del bolnikove zdravstvene težave, poskuša odkriti vzrok za nastanek bolezni, zdraviti vzroke in posledice.
Na pregledu si bo zdravnik ali terapevt vzel veliko časa. Od bolnika se pričakuje, da bo podrobno opisal svojo zdravstveno zgodovino. Poleg tega bo zdravnik TKM posvetil veliko pozornosti pregledu pacientovega jezika in tipanju pulza vzdolž obeh zapestij ter postavil mnogo vprašanj. Lahko se bo zdelo, da nekatera nimajo povezave s težavo, a jih postavi, da dobi sliko simptomov za vzrokom bolezni.
Zdravnik tudi opazuje
Vprašanja se nanašajo na prebavo, spanje, potenje, bolečine, občutek telesne toplote, splošno raven energije, pri ženskah menstruacijo in izcedke, čustveno stanje idr. Pri jeziku opazuje obliko in barvo jezika ter vlažnost, teksturo in barvo obloge. Pulz tipa na obeh zapestjih, in sicer na treh točkah in treh globinah. Za izkušenega terapevta sta poleg tega, kar pacient pove, pulz in jezik ključna kazalnika disharmonije v delovanju notranjih organov, stanja krvi in či ali prisotnosti zunanjih patogenih dejavnikov v telesu (veter, mraz, vročina, vlaga …). Zdravnik tudi opazuje bolnikovo polt, oči, lase, konstitucijo, držo in drugo.
Na podlagi takšne obravnave pridobi znake in simptome, jih poveže ter postavi diagnozo oziroma ugotovi vzorec bolezni. Simptomov namreč ne obravnava kot posameznih izoliranih pojavov, temveč kot del splošnega, večjega neravnovesja v telesu, kar pripomore k učinkovitejšemu odpravljanju vzrokov težav. Večinoma bo zdravnik pri dveh bolnikih s podobno zdravstveno težavo, npr. glavobolom, ugotovil popolnoma drugačna vzorca bolezni. Po tem naredi individualni načrt zdravljenja z eno ali več metodami kitajske medicine ali bolnika napoti na dodatne preiskave k specialistom zahodne medicine.
