To o epidemiji pravi Dalajlama

Molitev ni dovolj, proti virusu se moramo boriti s sočutjem, poudarja budistični duhovni voditelj. »Kot človeška bitja vsi trpimo, hkrati pa smo vsi sposobni naravnati svoj um tako, da premagamo jezo, paniko in pohlep, čemur sam pravim čustvena razorožitev. To pomeni, da vidimo stvari jasno in realistično, brez zmede, strahu ali besa. Če ima problem rešitev, se moramo potruditi, da jo najdemo, če ne, ne zapravljamo časa z razmišljanjem o njem,« poudarja.

»Budisti namreč menimo, da je ves svet povezan, zato pogosto govorim o univerzalni odgovornosti. Izbruh pandemije kaže, da kar se zgodi enemu človeku, lahko hitro vpliva na vsako drugo bitje, a nas hkrati opominja, da lahko naše sočutje ali konstruktivno dejanje – delo v bolnišnici, upoštevanje socialne distance – pomaga mnogim. Od izbruha virusa dalje molim za svoje sestre in brate na Kitajskem in drugje po svetu. Toda molitev ni dovolj. Kriza nas je naučila, da moramo vsi prevzeti odgovornost, kjer jo lahko. V tem času velikega strahu je pomembno misliti na dolgoročne izzive in možnosti na svetovni ravni. Preprečiti moramo podnebne spremembe in druge uničevalne sile. Ta pandemija nas uči, da bomo, če le stopimo skupaj in se odzovemo usklajeno, premagali njene nepredvidljive razsežnosti. Kriza nas uči, da nismo ločeni drug od drugega, četudi živimo narazen, zato si moramo pomagati,« poziva.

»Kot budist verjamem v načelo nestalnosti. Nazadnje bo tudi pandemija minila, tako kot so vojne in vse drugo, in imeli bomo priložnost na novo zgraditi globalno skupnost, kot smo jo že velikokrat prej. V času negotovosti pa je pomembno, da ne izgubimo upanja,« zaključi.