Trenirajte svoj um: ne pričakujte, ampak verjemite
Izklopite um, ki nas pogosto zapelje v slepo ulico. Ključno je zaupati vesolju, da bo poskrbelo za nas.
Odpri galerijo
Pričakujemo, kaj se bo zgodilo in da nas bodo ljudje razočarali kot vedno. Pričakujemo, da vsi vedo, kaj si mislimo, da jim bo jasno, kaj se nam plete po glavi in kaj želimo od njih. Lahko pričakujemo celo, da nas bodo osrečili in avtomatično spoštovali. V partnerstvu pričakujemo, da bo partner uresničil vse naše želje. V odnosih, da bodo drugi brali naše misli in vedeli, kaj potrebujemo, namesto da bi jim to povedali in se izognili nesporazumom. Toda vsa ta pričakovanja nam lahko naredijo tudi veliko škode, saj se z njimi osredotočimo na eno samo prihodnost, običajno najslabšo. Kar pričakuješ, namreč po zakonih vesolja vedno dobiš, saj to privlačiš.
Zato dobro premislite, kaj natanko pričakujete v svoji prihodnosti in kje vse bi bilo pametno opustiti vnaprejšnje predvidevanje ter si pustiti prosto pot in odprte možnosti. Če si nečesa želite, a na podzavestni ravni pričakujete, da se vam želja ne bo uresničila, si sami blokirate pot do sreče. Pričakovanja so lahko zelo nevarno orodje našega uma, ki nas pogosto zapelje v slepo ulico.
Čustvo je pričakovanje, povezano z razočaranjem, ko se pričakovano ne zgodi. Pri tem se niti ne zavedamo, da obstaja več poti do cilja, do uresničitve, da morda še ni pravi čas, da se nekaj zgodi. Po drugi strani se s trmastim vztrajanjem pri eni sami možnosti včasih ne premaknemo niti koraka dalje, namesto da bi pustili, da nas usoda sama vodi naprej. Kot da bi sami sebe zaprli v zapor. Če ničesar ne pričakuješ, imaš lahko vse, saj ostaneš odprt za možnosti, presenečenja, stranpoti in male čudeže. Toda ključ do njih sta prepuščanje in popolno zaupanje vesolju, da bo poskrbelo za nas. Namesto da pričakujemo, verjamemo, da se bodo zadeve izšle v naš prid. S tem pa vesolju ne vsiljujemo svoje volje, ampak sporočamo, da delujemo skupaj z njim.
Zato dobro premislite, kaj natanko pričakujete v svoji prihodnosti in kje vse bi bilo pametno opustiti vnaprejšnje predvidevanje ter si pustiti prosto pot in odprte možnosti. Če si nečesa želite, a na podzavestni ravni pričakujete, da se vam želja ne bo uresničila, si sami blokirate pot do sreče. Pričakovanja so lahko zelo nevarno orodje našega uma, ki nas pogosto zapelje v slepo ulico.
Čustvo je pričakovanje, povezano z razočaranjem, ko se pričakovano ne zgodi. Pri tem se niti ne zavedamo, da obstaja več poti do cilja, do uresničitve, da morda še ni pravi čas, da se nekaj zgodi. Po drugi strani se s trmastim vztrajanjem pri eni sami možnosti včasih ne premaknemo niti koraka dalje, namesto da bi pustili, da nas usoda sama vodi naprej. Kot da bi sami sebe zaprli v zapor. Če ničesar ne pričakuješ, imaš lahko vse, saj ostaneš odprt za možnosti, presenečenja, stranpoti in male čudeže. Toda ključ do njih sta prepuščanje in popolno zaupanje vesolju, da bo poskrbelo za nas. Namesto da pričakujemo, verjamemo, da se bodo zadeve izšle v naš prid. S tem pa vesolju ne vsiljujemo svoje volje, ampak sporočamo, da delujemo skupaj z njim.