DUHOVNE NAPAKE
Tudi delavnice in rituali lahko škodijo
Nevarno je, če ste zaslepljeni z duhovnostjo in težav ne rešujete konkretno. Različne prakse je treba uporabljati po pameti ali se ne zatekati vanje.
Odpri galerijo
Ne šteje, koliko delavnic ste se udeležili, ampak kaj ste se na njih naučili in kako ste to prenesli v svoje življenje. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Izvajanje duhovnih praks in prepričanj, da bi se izognili soočanju z neprijetnimi čustvi, nezaceljenimi ranami in svojimi osnovnimi čustvenimi in psihološkimi potrebami, je enako kot zatiskanje oči. Če se umaknemo v svoj nerealni poduhovljeni svet in se skrivamo za tančico tehnik in delavnic, pri čemer se popolnoma odzemljimo od resničnosti vsakdanjega življenja, si delamo medvedjo uslugo in v resnici nismo nič naredili na sebi. Udobno se oddaljimo od reševanja svojih težav in bolečine, ki bi jo morali predelati, in smo duhovni, pretirano vzneseni in zasanjani.
Morda duhovnost uporabljate za izgovor, da vam ni treba prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. Popolnoma odzemljeni ste, morda še vedno živite pri starših, hodite na delavnice in še nikoli niste plačali položnice. Duhovnost ni potuha za neodgovornost in nezanesljivost! Zamislite se, ali pogosto govorite, da je, kot je, da vesolje že ve, kaj dela, da se vse dogaja z razlogom in da bo vesolje že poskrbelo za vas, medtem ko ležite na kavču. Resno se vzemite v roke, če zamujate, ste nezanesljivi, nenehno brez denarja in plavate po zraku, če označujete vse, ki imajo težave z vašim vedenjem, kot duhovno nerazvite in podobno. Škodo si delate tudi, če se vpisujete na duhovne delavnice, ker so moderne. Vsi želimo pripadati, skupine pa nam to omogočajo. A razmislite, ali pretiravate, če se udeležite vsakega cingljanja z zvončki ter trdite, da ste zato poduhovljeni. Lahko tudi sodite druge, ker izražajo jezo in druga močna čustva, četudi upravičeno. Drugim solite pamet, da morajo predelati svojo jezo, hkrati pa si mislite, da bi se lahko izognili drami, če bi bili bolj razsvetljeni – kot ste vi. Pogosto je to način izogibanja resnim temam, s katerimi bi se morali ukvarjati. Že Buda je izpostavil, da se ne smemo oklepati jeze – občutimo jo in izrazimo, če je treba. Nikakor ne drži, da je jeza znak, da nismo poduhovljeni. Je naravno človeško čustvo, ki je v mnogo situacijah popolnoma upravičeno. Pogosto kaže, da moramo nekaj razčistiti s sabo ali z drugimi.
Če pretirano poudarjate pozitivnost, da bi se izognili težavam v svojem življenju, se izogibate soočanju s svojimi strahovi in ranami. Toda temne in težke plati ne izginejo same od sebe, ker jih ignoriramo. Ogromno stvari je treba rešiti, ne pa spustiti iz rok in biti pozitiven do njih. Potrebujemo ravnotežje med zdravo mero optimizma in soočanjem z življenjem.
Znak, da ste na napačni poti, je tudi, če potlačite neprijetna čustva, ki niso duhovna. Mislite si, da ne morete biti osamljeni, depresivni, tesnobni ali prestrašeni, ker ste duhovni. Poduhovljenost ne pomeni, da se prepričujete, da nečesa ne čutite. Duhovnost ni nenehno lebdenje na belem oblačku. Še vedno boste včasih trpeli, zato bodite odkriti do sebe, priznajte si resnico in se ukvarjajte z zadevo.
Če verjamete, da je svet lep, čist in sočuten kraj, kjer so vsi dobri in lahko vsem zaupate, ste pretirano zaupljivi in naivni, ne pa duhovni. Prepričani ste, da bodo vsi dobri do vas, če boste prijazni z njimi. Stopite na realna tla, preden se spravite v resne težave, in premislite, komu zaupate.
Veliko duhovnežev sabotira priložnosti za materialni uspeh, ker so alergični na bogastvo, denar povezujejo s pohlepom in nečistostjo. Zapomnite si, da ni samo po sebi nič narobe, če želite zaslužiti.
Znaki za preplah
Morda sodelujete pri duhovnih aktivnostih, da bi se počutili večvredne od drugih. Menite, da ste bolj razsvetljeni kot drugi, ker uporabljate kristale, hodite v tempelj, jeste vegansko in ste bili na neki delavnici. Če to počnete, ste se ujeli v past lastnega ega.Morda duhovnost uporabljate za izgovor, da vam ni treba prevzeti odgovornosti za svoja dejanja. Popolnoma odzemljeni ste, morda še vedno živite pri starših, hodite na delavnice in še nikoli niste plačali položnice. Duhovnost ni potuha za neodgovornost in nezanesljivost! Zamislite se, ali pogosto govorite, da je, kot je, da vesolje že ve, kaj dela, da se vse dogaja z razlogom in da bo vesolje že poskrbelo za vas, medtem ko ležite na kavču. Resno se vzemite v roke, če zamujate, ste nezanesljivi, nenehno brez denarja in plavate po zraku, če označujete vse, ki imajo težave z vašim vedenjem, kot duhovno nerazvite in podobno. Škodo si delate tudi, če se vpisujete na duhovne delavnice, ker so moderne. Vsi želimo pripadati, skupine pa nam to omogočajo. A razmislite, ali pretiravate, če se udeležite vsakega cingljanja z zvončki ter trdite, da ste zato poduhovljeni. Lahko tudi sodite druge, ker izražajo jezo in druga močna čustva, četudi upravičeno. Drugim solite pamet, da morajo predelati svojo jezo, hkrati pa si mislite, da bi se lahko izognili drami, če bi bili bolj razsvetljeni – kot ste vi. Pogosto je to način izogibanja resnim temam, s katerimi bi se morali ukvarjati. Že Buda je izpostavil, da se ne smemo oklepati jeze – občutimo jo in izrazimo, če je treba. Nikakor ne drži, da je jeza znak, da nismo poduhovljeni. Je naravno človeško čustvo, ki je v mnogo situacijah popolnoma upravičeno. Pogosto kaže, da moramo nekaj razčistiti s sabo ali z drugimi.
Poiščite pravo mero med duhovnostjo in razumom.
Če pretirano poudarjate pozitivnost, da bi se izognili težavam v svojem življenju, se izogibate soočanju s svojimi strahovi in ranami. Toda temne in težke plati ne izginejo same od sebe, ker jih ignoriramo. Ogromno stvari je treba rešiti, ne pa spustiti iz rok in biti pozitiven do njih. Potrebujemo ravnotežje med zdravo mero optimizma in soočanjem z življenjem.
Znak, da ste na napačni poti, je tudi, če potlačite neprijetna čustva, ki niso duhovna. Mislite si, da ne morete biti osamljeni, depresivni, tesnobni ali prestrašeni, ker ste duhovni. Poduhovljenost ne pomeni, da se prepričujete, da nečesa ne čutite. Duhovnost ni nenehno lebdenje na belem oblačku. Še vedno boste včasih trpeli, zato bodite odkriti do sebe, priznajte si resnico in se ukvarjajte z zadevo.
Če verjamete, da je svet lep, čist in sočuten kraj, kjer so vsi dobri in lahko vsem zaupate, ste pretirano zaupljivi in naivni, ne pa duhovni. Prepričani ste, da bodo vsi dobri do vas, če boste prijazni z njimi. Stopite na realna tla, preden se spravite v resne težave, in premislite, komu zaupate.
Veliko duhovnežev sabotira priložnosti za materialni uspeh, ker so alergični na bogastvo, denar povezujejo s pohlepom in nečistostjo. Zapomnite si, da ni samo po sebi nič narobe, če želite zaslužiti.
