Učimo se od volkov. To je recept za uspešnost tropa
Že več kot20 let Elli H. Radinger proučuje volkove in zagovarja, da je volčje življenje podobno človeškemu in da nas lahko marsičesa naučijo. Volčja vzgoja denimo poteka tako, da volkec nima prepovedi. Izkušnje si nabira sam in se pri tem uči, da ima vsako ravnanje posledice.
Starši mu odmerjajo pravšnjo mešanico popustljivosti, prijateljskega druženja in omejitev. Od človeških metod se volčje razlikujejo po tem, da so starši enotni in navzven neomajni. Volčja družina drži skupaj, vključno s strici in tetami, in vsi sodelujejo pri discipliniranju naraščaja.
»Vsak član ima svojo vlogo v skupini, ki mu jo določijo starši ali vodilni volkovi. Mladi prepoznajo svoje odlike in vskočijo, ko je treba pomagati. Lahko so dobri hujskači pri lovu, če so močnejši, utirajo pot drugim v snegu, najbolj potrpežljivi so varuške, mirovniki se hladnokrvno, a z notranjo močjo postavijo med prepirajoče se petelinčke,« pojasnjuje raziskovalka. »Vodilna volkova delujeta kot oče in mama tropa, ki veljata za vzor in odločata, kaj je najbolje za družino. Če se kdo ne strinja z njima, gre lahko po svoje in osnuje svoj trop. Odločitev o tem, kdo spada v trop, je odvisna od rojstva in družbenih razmer. Če je v njem veliko volkov v sorodu, bodo medse sprejeli zunanje živali zaradi genske pestrosti.«
Recept za uspešnost
Če tuji volk osvaja samičko iz tropa in se je pripravljen podrediti avtoriteti vodilnega volka, ga ta lahko sprejme v družino, saj se zaveda, da pripadnost krepi razpoloženje v skupini bolj kot spori.
Recept za uspešnost tropa temelji na osredotočenosti na bistveno, torej da vsi sodelujejo v dobro družine, nenehni komunikaciji, skupnih obredih in močnem vodstvu. Pri slednjem ne gre za prevlado in podrejanje, ampak tiho avtoriteto in prevzemanje odgovornosti. Načelo, da mora imeti vodja mentalno moč in socialno inteligenco, volkovi jemljejo resno. Biologi so dokazali, da odgovornost vodilnim volkovom prinaša veliko stresa, zato si ti prizadevajo za čim večjo složnost v skupini, kar dosežejo z jasnimi zahtevami, omejitvami, obredi in doslednim ravnanjem. Poleg tega lahko rečemo, da je volčji svet ženski. Pomembne odločitve sprejema vodilni par skupaj, ob dvomu pa se vsa družina, tudi samec, ravnajo po samici.
Vodilni pari ostanejo skupaj vse življenje. Če eden umre, njegovo mesto zapolni izkušeni volk, ki je družino prepričal s svojimi sposobnostmi. Upokojene volkove spoštujejo in jim pomagajo. Pri bojih s tekmeci za teritorij so seniorji adut tropa, saj ima ta že z enim samim starim volkom 150 odstotkov večjo možnost uspeha. Staroste se na podlagi izkušenj izogibajo sporom, za katere vedo, da jih ne morejo dobiti, s čimer povečujejo možnosti preživetja.