SLOVENSKI GURU
Univerzalni duhovni zakoni
Martin Kojc je bil psiholog in prvi slovenski hipnotizer. V priročniku je zapisal praktična duhovna navodila.
Odpri galerijo
Zaupati moramo prasili in ji slediti, saj najbolje ve, kaj je prav za nas.
Martin Kojc je bil psiholog, rojen na prelomu stoletja, ki je že leta 1935 napisal znameniti Učbenik življenja; bil je prvi slovenski hipnotizer, s psihoterapijo je dosegal uspehe doma in v tujini.
Napisal je več duhovnih knjig, ki jih še vedno ponatiskujejo, njegove nauke pa v različnih preoblekah spodbujajo mnoge sodobne duhovne prakse. Kot psihoterapevt je uspešno zdravil različne fizične bolezni in nervoze. Pri tem je zasnoval svoj nauk o življenju. Menil je, da je človekovo prepričanje tisto, ki določa njegovo usodo, vodijo pa ga želje kot odraz volje prasile.
Pacienti so verjeli v svoje ozdravljenje in ozdraveli. Vera v ozdravitev je povzročila, da so začele duševne in telesne funkcije spet delovati. Kako? Ker je človeška misel bolj realna sila kot motor, ker moč misli lahko zdravi ali ubija, pravi Kojc. Tudi dovzetnost za okužbe temelji na našem duhovnem stanju – če misliš, da boš zbolel, se bo to zgodilo.
Zato nikoli ne moremo z zunanjimi sredstvi preprečiti ali ozdraviti bolezni, kajti vzrok tiči v mislih, piše. Šele ko naravnamo misli na zdravje, lahko ozdravimo. Človek lahko v življenju namreč prejme le to, o čemer misli, da bo prišlo, medtem ko strah poraja občutek nemoči, negativno predstavo, ki uresniči, česar se bojimo. Le človeka, ki zaupa prihodnosti, ne more nikoli doleteti nič nezaželenega.
Preberite in predelajte spodnje Kojčeve nauke postopno in počasi. Premislite o njih in jih poskusite prenesti v življenje.
Vse, kar se upira našim željam, izvira iz napačnih duhovnih usmeritev v nas. Mišljenje, ki temelji na našem prepričanju, ima čudežno moč, da manifestira vidne pojave v materialnem svetu. Vse, kar imamo za materialno, je le zrcaljenje naših prepričanj o življenju.
Človek spozna, kaj je volja prasile (vesolja, boga), če posluša svoje želje. Volja prasile oziroma želja se izpolni, le če smo prepričani, da se bo. Ko to veš, mine skrb za prihodnost, zato zaželeno pride samo po sebi. Če ne oviraš poteka izpolnjevanja želja, se ti želja izpolni kot darilo.
Jasno si prikličite v zavest, da je vse, kar se dogaja, vnaprej določeno, modro, dobro in samo izpolnjuje in izboljšuje življenje. Človek mora namreč zaupati prasili in ji prepustiti vse v svojem življenju. Naše želje se izpolnjujejo toliko, kolikor zaupamo prasili in s tem prihodnosti.
Prepričanje, da se bo zgodilo nekaj nezaželenega, se izraža kot sovraštvo do okolice. Kadar koga sovražimo in slabo mislimo o njem, smo notranje prepričani, da nam bo nekaj zaželenega odrekel, a ga s tem hkrati posredno oviramo, da bi nam to dal. Dokler nekaj sovražimo, nas to nujno razočara. Ljubezen lahko vzbudi samo ljubezen, sovraštvo pa sovraštvo. Iz ljubezni ne more nikoli izvirati nič slabega, iz sovraštva pa nikoli nič dobrega. Kar ljubimo, nas mora po duhovnih zakonih dvigati, in kar sovražimo, nam lahko samo škoduje.
Naš duh je močnejši in občutljivejši od največjega radijskega oddajnika na svetu. Oddaja z bliskovito hitrostjo vsako človekovo misel v vesolje in vsa živa bitja jo nezavedno čutijo. Enako privlači enako. Tudi enake misli privlačijo enake misli. Po zakonu večne izravnave torej dobimo od okolice le to, kar smo ji dali – dobro ali slabo. Po zakonu mora priti vračilo, prej ali slej, od tod ali drugod.
Človek, ki je dosegel uravnovešeno notranje življenje, je brezmejno miren. To je človekovo normalno stanje.
Mirno mora vztrajati v vseh življenjskih položajih pri svojih ciljih in veselo in brezskrbno doživljati in urejati sedanjost. Velika napaka ljudi je, da hočejo zaželeno izsiliti. A želja se izpolni le, če nam za njeno izpolnitev sploh ni mar.
Opazujmo, kar se nam prikazuje kot materialno dogajanje. Nikoli pa iz tega ne delajmo končnih sklepov. Vse materialno je namreč le zrcaljenje duhovnega dogajanja.
Le če spremenimo pogled na življenje in se prepustimo, se nam lahko uresniči vse, kar si želimo, pojasnjuje Kojc. FOTOgrafiji: Guliver/Getty Images
Napisal je več duhovnih knjig, ki jih še vedno ponatiskujejo, njegove nauke pa v različnih preoblekah spodbujajo mnoge sodobne duhovne prakse. Kot psihoterapevt je uspešno zdravil različne fizične bolezni in nervoze. Pri tem je zasnoval svoj nauk o življenju. Menil je, da je človekovo prepričanje tisto, ki določa njegovo usodo, vodijo pa ga želje kot odraz volje prasile.
Zdravilna moč misli
Pacienti so verjeli v svoje ozdravljenje in ozdraveli. Vera v ozdravitev je povzročila, da so začele duševne in telesne funkcije spet delovati. Kako? Ker je človeška misel bolj realna sila kot motor, ker moč misli lahko zdravi ali ubija, pravi Kojc. Tudi dovzetnost za okužbe temelji na našem duhovnem stanju – če misliš, da boš zbolel, se bo to zgodilo.
Zato nikoli ne moremo z zunanjimi sredstvi preprečiti ali ozdraviti bolezni, kajti vzrok tiči v mislih, piše. Šele ko naravnamo misli na zdravje, lahko ozdravimo. Človek lahko v življenju namreč prejme le to, o čemer misli, da bo prišlo, medtem ko strah poraja občutek nemoči, negativno predstavo, ki uresniči, česar se bojimo. Le človeka, ki zaupa prihodnosti, ne more nikoli doleteti nič nezaželenega.
Življenje po svojih željah
Preberite in predelajte spodnje Kojčeve nauke postopno in počasi. Premislite o njih in jih poskusite prenesti v življenje.
Vse, kar se upira našim željam, izvira iz napačnih duhovnih usmeritev v nas. Mišljenje, ki temelji na našem prepričanju, ima čudežno moč, da manifestira vidne pojave v materialnem svetu. Vse, kar imamo za materialno, je le zrcaljenje naših prepričanj o življenju.
Človek spozna, kaj je volja prasile (vesolja, boga), če posluša svoje želje. Volja prasile oziroma želja se izpolni, le če smo prepričani, da se bo. Ko to veš, mine skrb za prihodnost, zato zaželeno pride samo po sebi. Če ne oviraš poteka izpolnjevanja želja, se ti želja izpolni kot darilo.
Jasno si prikličite v zavest, da je vse, kar se dogaja, vnaprej določeno, modro, dobro in samo izpolnjuje in izboljšuje življenje. Človek mora namreč zaupati prasili in ji prepustiti vse v svojem življenju. Naše želje se izpolnjujejo toliko, kolikor zaupamo prasili in s tem prihodnosti.
Prepričanje, da se bo zgodilo nekaj nezaželenega, se izraža kot sovraštvo do okolice. Kadar koga sovražimo in slabo mislimo o njem, smo notranje prepričani, da nam bo nekaj zaželenega odrekel, a ga s tem hkrati posredno oviramo, da bi nam to dal. Dokler nekaj sovražimo, nas to nujno razočara. Ljubezen lahko vzbudi samo ljubezen, sovraštvo pa sovraštvo. Iz ljubezni ne more nikoli izvirati nič slabega, iz sovraštva pa nikoli nič dobrega. Kar ljubimo, nas mora po duhovnih zakonih dvigati, in kar sovražimo, nam lahko samo škoduje.
Le če spremenimo pogled na življenje in se prepustimo, se nam lahko uresniči vse, kar si želimo, pojasnjuje Kojc. FOTOgrafiji: Guliver/Getty Images
Naš duh je močnejši in občutljivejši od največjega radijskega oddajnika na svetu. Oddaja z bliskovito hitrostjo vsako človekovo misel v vesolje in vsa živa bitja jo nezavedno čutijo. Enako privlači enako. Tudi enake misli privlačijo enake misli. Po zakonu večne izravnave torej dobimo od okolice le to, kar smo ji dali – dobro ali slabo. Po zakonu mora priti vračilo, prej ali slej, od tod ali drugod.
Človek, ki je dosegel uravnovešeno notranje življenje, je brezmejno miren. To je človekovo normalno stanje.
Mirno mora vztrajati v vseh življenjskih položajih pri svojih ciljih in veselo in brezskrbno doživljati in urejati sedanjost. Velika napaka ljudi je, da hočejo zaželeno izsiliti. A želja se izpolni le, če nam za njeno izpolnitev sploh ni mar.
Opazujmo, kar se nam prikazuje kot materialno dogajanje. Nikoli pa iz tega ne delajmo končnih sklepov. Vse materialno je namreč le zrcaljenje duhovnega dogajanja.
