V 8. in 12. hiši se ne počuti dobro

Sonce se tudi v skriti 8. in 12. hiši ne počuti dobro. Lastnik astrološke karte s Soncem v 8. hiši je tako opazoval očeta, kako se je v določenih obdobjih bočil v moči in v drugih zvijal v bolečinah, krizah. Čisto mogoče je, da je oče prinesel družini sram ali pa so bile z njim povezane skrivnosti, ki si jih nihče ni upal izraziti, a se jih je čutilo. Pogosto smo ob taki povezavi priča celo preuranjeni smrti očeta. Ko oseba odrašča, išče sebe, svojo vrednost, samozavest.

Zdi se, da ne more kar svetiti, odprto biti, kar je, ampak jo življenje nenehno sooča s takimi in drugačnimi krizami, ki jo lahko krepijo ali samo še dodatno nižajo samozavest. Včasih pa jo kriza kar sama poišče, pogosto se znajde v obsesivnem izkoriščanju drog ali kako drugače hodi po robu, kot da jo ravno izzivanje smrti in hoja po robu dovolj zbudita, da čuti svojo lastno bit, svoj utrip, se zave sebe. Pogosto v mirnih življenjskih okoliščinah pogreša stik s seboj in jo krizne situacije obudijo, oživijo, ji dodajo vitalnost in življenjsko energijo.

Da bi se oseba izognila temu, da ves čas rine v težave, da bi se lahko našla, je nujno, da odkrije svoj talent terapevta, tistega, ki osvetljuje pot ljudem skozi krize. Adrenalinski utrip, ki ga nujno potrebuje, lahko dobi kot specialec v vojski, tak ali drugačen reševalec, kirurg, lahko je tudi zdravilec ali terapevt v najširšem pomenu besede, torej nekdo, ki pomaga ljudem skozi njihove težave, ki je temu delu popolnoma zavezan. Tudi če se posveti poklicu, ki se tako ali drugače ukvarja s smrtjo, trupli, spolnostjo, odkrije svoj talent, svojo moč in samozavest in mu ni treba toliko tavati v lastni temi in se tolikokrat znajti na lastnih robovih.

Če imate Sonce v 12. hiši, pa je oče skrivnost ali iluzija in pravljica. Pogosto srečam ljudi s to kombinacijo, ki očeta niso poznali. Velikokrat otrok očeta ni videl takega, kot je, da ima svojo sliko o njem, ki z realnostjo nima veliko skupnega. Ko odrašča in se išče, se zdi, da je pot do sebe naporna ali celo nemogoča. In ker se ne zna najti, se ne zna dokopati do svoje moči, volje in se pusti peljati življenju in ljudem, kot bi se vodi, da ga nosi, ne da bi življenje razumel in ga vodil.

Kot da v avtu ni nikogar za volanom. Nekateri se izgubijo v alkoholu, drugi v heroinu ali drugače najdejo pobeg od življenja, iz velike negotovosti, da ne vedo, kdo so. Toda če se posvetijo umetnosti, duhovnosti, se najdejo kot osrednja oseba zavoda, inštituta zaprtega tipa, jih Sonce začne vedno bolj napajati z vitalno energijo in kreativnostjo in se rojeva samozavest.