Med letošnjimi prazniki več stisk kot veselja

Kako ljudje v tem kaotičnem času sploh doživljamo praznike? Se jih sploh še veselimo? Nam res prinesejo tisto veselje, ki naj bi ga? Doživljamo jih zelo različno. Po eni strani se jih veselimo in nam predstavljajo dobrodošlo distrakcijo od nevarnosti in tesnobe, ki jo prinaša covid, po drugi pa je prisotne precej tesnobe, pravi psihologinja dr. Tjaša M. Kos. »Bližnji odnosi, ki so v prazničnih dneh vedno bolj v ospredju, so marsikje problematični. V času koronavirusa je priplavalo na površje marsikaj, kar je prej tlelo pod gladino. Vsi imamo veliko pričakovanj. Če se ne uresničijo, doživljamo veliko stisko. Načeti odnosi, težka finančna situacija, različne omejitve … vse to vpliva na to, da tudi ti prazniki spet ne bodo takšni, kot smo jih bili vajeni in kot si jih želimo v naših idealnih predstavah. Marsikdo po tihem že čuti stisko. Pričakovati je, da se bo še povečevala skozi december in dosegla vrh v božično-novoletnih dneh.«

Da bi se stiski izognili, je zelo priporočljivo, da si sami najdemo in osmislimo pomen praznikov za nas, svetuje strokovnjakinja. Vsekakor je dobro, da si jih oblikujemo – nekoliko drugače kot preostale dni. Če si rečemo, da nam nič ne pomenijo, in se držimo v neki pozi revolta, je velika verjetnost, da bomo praznike zaključili prazni, morda celo z nekim občutkom prikrajšanosti in tihe zamere, jeze do tistih, ki so znali oz. zmogli doživeti takšno ali drugačno praznično vzdušje, pove dr. Kosova in na vprašanje, kako se pripraviti na praznike, da ne bomo konec leta vseeno doživeli prevelikega razočaranja, če ne bo tako kot smo pričakovali, odgovarja: »Zavedati se moramo, da so časi, ki jih živimo, posebni. Zdaj smo se že nekoliko navadili, da so stvari in situacije – spremenljive. Ta čas nas nedvomno vabi v veliko fleksibilnost. Sposobnost spreminjanja naših načrtov, oblikovanja drugačnih predstav, je ena tistih lastnosti, ki najbolj živo doprinaša k temu, kako bomo preživeli praznike in tudi čas epidemije nasploh.«

Namigi za dober konec

Številne raziskave kažejo, da smo ljudje zelo prilagodljivi. Čeprav so prazniki za nas izjemnega pomena, smo se že lani naučili, kako se lahko preusmerimo in izživimo naša praznična hrepenenja na bolj varen način, kljub virusu. Raziskave iz zahodne Evrope kažejo, da se ljudje lažje odpovemo množičnemu druženju za novo leto kot pa praznovanju božiča v družinskem krogu. Zato namesto da v omejitvah pri druženju, ki jih prinaša pandemija, vidimo zgolj omejitev, lahko prepoznavamo tudi priložnosti, ki jih odpira, pravi Tjaša M. Kos. Npr. več stika z družino, bližnjimi, otroki. »Morda bomo letos več pekli, bolj krasili. Izdelali sami okraske, čestitke. Morda bo to čas, ko se bomo skupaj odpravili na izlete, pohode. Morda je to čas, da si pogledamo filme, ki si jih prej nismo, ali pa priložnost za družabne igre.« Pomembno je, da si dovolimo biti kreativni in da namesto žalovanja in objokovanja tistega, česar nimamo, usmerimo našo pozornost v tisto, kar imamo. V teh časih je še posebno v ospredju pomen rezilientnosti, to pomeni, koliko smo psihološko čvrsti oz. prožni, pravi sogovornica in dodaja, da je to nekaj, česar se lahko naučimo. »Pomemben del rezilientnosti je prevzemanje odgovornosti za lastna čustvena stanja. Vsekakor ne moremo sami vplivati na vse stvari, ki se nam zgodijo. Lahko pa zelo močno doprinesemo k temu, kako bomo čustveno odreagirali na te situacije.«

Psihologinja predlaga, da si lahko v tem času, ko marsikatera konvencionalna tradicija ni več mogoča, brez slabe vesti dovolimo, da se osvobodimo teh pritiskov in se začnemo svobodno spraševati, kaj pravzaprav potrebujemo, kaj si v resnici želimo za ta čas, za ta trenutek. Pomembno je, da ohranimo tista hrepenenja in tiste želje, ki so zares naši – in poskrbimo za naše dejanske potrebe, za dejanska veselja. Ne nazadnje – ni nam nujno treba pripravljati velike novoletne večerje le zato, ker to delajo vsi.