Vedno imamo možnost izbire

Zunanji dogodki vedno vplivajo na nas, a lahko se odločimo, da jih ne jemljemo osebno, se jim ne upiramo, ampak pustimo, da vse samo je. Živimo namreč v velikem univerzalnem polju, v katerem je veliko prostora za vsako mogočo obliko bivanja.

Vsak ima pravico, da je tak, kot je v danem trenutku, tako kot jo imamo tudi mi sami. Ključ je v tem, da drugim dopustimo, da so oni sami, posledično pa dajo oni nam pravico, da smo, kar smo. Univerzalno energijsko polje omogoča vse to. Če daš stvarem prostor, dajo stvari prostor tebi. Ničesar se ti ni treba truditi znebiti. Bolj gre za to, da pustiš stvarem, da samo so – za to gre tudi pri odpuščanju. Da pustiš, da so stvari, kot so, in vidiš modrost pod površino.

A tudi če se sam v sebi ne povezuješ več toliko s trpečo realnostjo ter si ljubeč človek, bodo še vedno v tvoji resničnosti zmedeni ljudje. Toda ti si tam, da vneseš jasnino v njihove strahove. Ne, da jih rešuješ, ampak ko njihov strah pride v tvoje energijsko polje, ga vzameš za svojega in spustiš. Ko končaš predelovanje svojih stvari, začne prihajati k tebi enaka problematika na kolektivni ravni. In to počistiš. Ne zapletaš se v to, se ne upiraš, ne sodeluješ s tem, samo spustiš …

Enako je s trpljenjem. Če se boriš proti njemu in poskušaš ljudi rešiti, dodajaš energijo trpeči realnosti in jo s tem napajaš. Če se s trpljenjem strinjaš, boš sam postal žrtev, se smilil samemu sebi, s tem pa spet vlagal energijo v trpljenje in ga spodbujal. Edini način, da se temu izogneš, je, da se dvigneš nad to ter pogledaš na zadevo z vidika realnosti duše – in zadeva ugasne. Stopiš korak nad zadevo, vidiš jo zavestno, razumeš in samo pustiš, da je.

Nisi hrček v kolesu in se ne zaletavaš v situacije. Vsakič imaš namreč izbiro, kako želiš biti vpleten v dogodke. Včasih ugotoviš, da to ni tvoja stvar, drugič pa, da želiš biti vpleten. Čutiš, zaznaš in se odzivaš na dogajanje zavestno in z vedenjem, da imaš možnost izbire.