Virtualna resničnost v nas sproža stres
Internetna komunikacija je presek med tem, da je nekdo ob nas, in tem, da ga v resnici ni. Preudarno razporejajte svojo pozornost in varčujte z energijo.
Odpri galerijo
Med videopogovori si redno jemljite premore in se sprostite. FOTO: Stockfour/Getty Images
Čeprav tehnologija omogoča, da se vidimo in pogovarjamo, tudi ko se fizično ne moremo, psihologi opažajo, da se vedno več ljudi po videokonferencah počuti izčrpane, posebno če jih je več v nizu. Pojav so poimenovali izčrpanost zaradi zooma in pojasnili, da je naša pozornost v virtualni resničnosti drugačna.
Pretirano osredotočeni smo na nekaj dostopnih vidnih podatkov, ki jih sicer črpamo iz celega spektra človekove telesne govorice. Poleg tega pogosteje odtavamo in odgovarjamo na e-pošto, namesto da bi zbrano sledili pogovoru. Če je vanj vključenih več ljudi hkrati, naši možgani istočasno procesirajo vidne informacije o vseh hkrati – in po možnosti še o njihovih domačih ljubljenčkih in otrocih v ozadju, česar za mizo v pisarni ni. Virtualni svet je bogat z dražljaji in pogosto jih je za obdelavo preprosto preveč.
Množica dražljajev, ki jih ne zmoremo predelati, pa nas z vsakim novim podatkom dodatno obremeni, vsaka nova videkonferenca pa nas potisne malce dlje od povezanosti v osebnih stikih, po katerih vsi hrepenimo.
Pred začetkom pogovora si zato vzamemo nekaj trenutkov, se prizemljimo ter uravnamo pozornost. Nekajkrat vdihnemo in izdihnemo, začutimo svoje telo na stolu, opazujemo, kaj se dogaja v naših mislih. Če ste raztreseni ali preobremenjeni, položite roko na srce in se podprite z mislijo: »Tu sem zate. V redu je, če v tem trenutku čutiš, kar čutiš.«
Nato pozdravite tistega, ki je z vami v klepetu. Vsakemu v skupini posvetite nekaj pozornosti. Počakajte, da si vsi ustvarijo vtis o vas. V miru začutite, kako je biti v stiku z drugimi. Če aplikacija to omogoča, naj ima govorec večje okno ali je izpostavljen. S tem se ustvarja podoben vtis kot za konferenčno mizo.
Med pogovorom se vzdržite multiopravilnosti, naj vas še tako mika med dolgočasnejšimi deli. Ne le ker se morate osredotočiti na dogajanje v klepetalnici, ampak s tem tudi zapravljate pozornost in energijo za druge stvari. Dolgočasne trenutke raje izkoristite za to, da si odpočijete in lahko vaša pozornost malce popusti. Pogled naj vam odtava skozi okno za zaslonom ali do cvetja na mizi.
Med videopogovori delajte premore. Po 50 minutah si vzemite 10 minut, preden nadaljujete. V tem času se poskusite sprostiti. Preudarno razporejajte svojo pozornost in varčujte z energijo.
Ne pozabite pa tudi, da gre za novo resničnost med navzočnostjo in odsotnostjo nekoga, do katere morate zavzeti zavesten odnos. Seveda je ta način komunikacije boljši, kot da z nekom nimamo stikov, a vseeno ne more nadomestiti osebne bližine.
Pretirano osredotočeni smo na nekaj dostopnih vidnih podatkov, ki jih sicer črpamo iz celega spektra človekove telesne govorice. Poleg tega pogosteje odtavamo in odgovarjamo na e-pošto, namesto da bi zbrano sledili pogovoru. Če je vanj vključenih več ljudi hkrati, naši možgani istočasno procesirajo vidne informacije o vseh hkrati – in po možnosti še o njihovih domačih ljubljenčkih in otrocih v ozadju, česar za mizo v pisarni ni. Virtualni svet je bogat z dražljaji in pogosto jih je za obdelavo preprosto preveč.
Množica dražljajev, ki jih ne zmoremo predelati, pa nas z vsakim novim podatkom dodatno obremeni, vsaka nova videkonferenca pa nas potisne malce dlje od povezanosti v osebnih stikih, po katerih vsi hrepenimo.
Pred začetkom pogovora si zato vzamemo nekaj trenutkov, se prizemljimo ter uravnamo pozornost. Nekajkrat vdihnemo in izdihnemo, začutimo svoje telo na stolu, opazujemo, kaj se dogaja v naših mislih. Če ste raztreseni ali preobremenjeni, položite roko na srce in se podprite z mislijo: »Tu sem zate. V redu je, če v tem trenutku čutiš, kar čutiš.«
Nato pozdravite tistega, ki je z vami v klepetu. Vsakemu v skupini posvetite nekaj pozornosti. Počakajte, da si vsi ustvarijo vtis o vas. V miru začutite, kako je biti v stiku z drugimi. Če aplikacija to omogoča, naj ima govorec večje okno ali je izpostavljen. S tem se ustvarja podoben vtis kot za konferenčno mizo.
Internetni sestanek bo od vas zahteval več pozornosti in energije kot v živo. FOTO: Fizkes/Getty Images
Med pogovorom se vzdržite multiopravilnosti, naj vas še tako mika med dolgočasnejšimi deli. Ne le ker se morate osredotočiti na dogajanje v klepetalnici, ampak s tem tudi zapravljate pozornost in energijo za druge stvari. Dolgočasne trenutke raje izkoristite za to, da si odpočijete in lahko vaša pozornost malce popusti. Pogled naj vam odtava skozi okno za zaslonom ali do cvetja na mizi.
Med videopogovori delajte premore. Po 50 minutah si vzemite 10 minut, preden nadaljujete. V tem času se poskusite sprostiti. Preudarno razporejajte svojo pozornost in varčujte z energijo.
Ne pozabite pa tudi, da gre za novo resničnost med navzočnostjo in odsotnostjo nekoga, do katere morate zavzeti zavesten odnos. Seveda je ta način komunikacije boljši, kot da z nekom nimamo stikov, a vseeno ne more nadomestiti osebne bližine.
