Vpliv uma na telo. Reprogramirajte se
Njegove poškodbe so bile skrb vzbujajoče, še hujše napovedi zdravnikov – morda bi lahko ostal le delni invalid s kroničnimi bolečinami. A ker je bil kiropraktik, je zdravljenje zavrnil. Pozdravil se je sam, s preprogramiranjem uma in zaupanjem v naravno telesno inteligenco.
Pravi, da so placebo v resnici naše misli, natančneje utrjena prepričanja, ki dajejo možganom navodila, katere telesne procese naj sprožijo. »V vsakem od nas obstaja inteligenca, nevidna zavest, ki omogoča, da nam srce utripa in se zgodi več sto tisoč kemičnih reakcij v vsaki celici vsako sekundo. Če ima telo tako osupljive zmožnosti, se lahko tudi samo pozdravi,« je razmišljal Joe Dispenza. Z zavedanjem, da bo to zahtevalo popolno predanost, se je začel dve uri dvakrat na dan poglabljati vase in ustvarjati podobo želenega rezultata, meditirati o življenju z zaceljeno hrbtenico.
»Ko sem razmišljal o scenarijih v prihodnosti, ki so obstajali v kvantnem polju, in na čustveni ravni sprejel vsakega od njih, je moje telo v sedanjosti začelo verjeti, da doživlja to prihodnost,« pravi. »Celice so se reorganizirale, geni so se začeli izražati na novo in telo se je res začelo pospešeno celiti.« Ko je devet tednov in pol po nesreči vstal, hodil ter popolnoma okreval, je bil trdno prepričan, da um in snov nista ločena elementa, zavestne in nezavedne misli ter občutki pa predstavljajo podlago, ki nadzoruje našo usodo.
Dokazi o moči placeba
»Vztrajnost, prepričanje in osredotočenost na manifestiranje kakršne koli potencialne prihodnosti – vse to obstaja v človeškem umu in umu neskončnih možnosti v kvantnem polju,« je zapisal v knjigi Placebo ste vi. »Oba uma pa morata sodelovati, da bi ustvarila kakršno koli prihodnjo resničnost, ki potencialno že obstaja.« Prav vprašanje, kako pripraviti oba uma k sodelovanju ter se pozdraviti, je osrednja tema njegovih knjig in seminarjev, na katerih se dogajajo tudi hipna ozdravljenja.
Placebo je snov ali poseg, za katerega je prejemnik prepričan, da bo nanj blagodejno učinkoval. Pričakovane spremembe na bolje se uresničijo kljub odsotnosti kemičnih vplivov ali operativnih posegov. Dokazi o moči placeba so se pojavili med drugo vojno; ko so pošle zaloge morfina, je sestra ranjencu dala fiziološko raztopino, a je injekcija kljub temu olajšala bolnikovo trpljenje, ker je mislil, da je dobil sredstvo proti bolečinam.
Nato je ameriški ortoped Bruce Moseley izvedel operacijo kolena, tako da so bili bolniki v lokalni anesteziji in poseg spremljali na zaslonu, a niso gledali svojega kolena, ampak posnetek druge operacije. Kirurg je opraskal površino kože, jo zašil in povil, kolenski sklep je ostal nedotaknjen. Po zdravljenju je pri bolnikih placebo deloval enako, kot če bi poseg res izvedli, simptomi in bolečine so izginili.
