Vrata v nebesa

Uradno je simbol znan kot Jezusova riba in je povezan s krščanstvom. Zgodnji kristjani so ga uporabili za simboliziranje svoje vere v času, ko je bila ta religija še podzemna organizacija in so jo imeli za sekto. A je v resnici simbol precej starejši in ima popolnoma drugačen pomen.

V starodavnih religijah je bil glif povezan z boginjo Venero in je bil simbol plodnosti, saj spominja na intimne dele ženskega telesa.

Nekatere zgodnje predstavitve Jezusa so ga prikazovale kot dojenčka znotraj te ribe, kar je bilo v tem kontekstu znano kot mandorla in pomeni »v obliki mandlja«. Mandorla naj bi predstavljala vrata oziroma prehod med nebesi in materialnim svetom. V arhitekturi so gotske loke zasnovali po navdihu mandorle, da bi predstavljali prehod med obema svetoma. Simbol je ustvarjen s križanjem dveh krogov, kar znova označuje povezavo med svetovi.


Veliko boginj plodnosti je bilo povezanih z ribo, med drugim sirska boginja Atargatis ter grški Afrodita in Artemida. Slednjo so upodabljali z ribo čez mednožje. Bila je simbol vsega življenja, medtem ko so greh in temne misli v družbo vstopili prek moških bogov. Kristjani so si ta simbol prisvojili za svojo patriarhalno družbo z moškocentričnim sistemom čaščenja, v katerem je bila večina duhovnikov moška.

Artemidini častilci so namreč skrbeli, da sta bili v tistem času duhovništvo in svečeništvo ženski domeni, moški so bili lahko del tega le, če so bili zelo poženščeni. Zato, drage dame, ne pozabite, da ste vrhovna bitja. Če vsi tega ne razumejo, pa to ni naša krivda.