Vse je minljivo
Svet se spreminja in mi se moramo spremeniti z njim. Soočimo se z vsem, tudi s svojimi negativnimi čustvi.
Odpri galerijo
Med glavnimi budističnimi načeli sta osredotočenost na trenutek in sprejemanje trpljenja, katerega vzrok je naš napačni pogled na situacijo, v kateri smo in h kateri ne pripomorejo naše ignoriranje okoljske problematike, pohlep in gnanje za materialnimi dobrinami.
Guruji poudarjajo, da so nekateri zadovoljni v še tako težkih okoliščinah, drugi pa nesrečni, čeprav imajo vse na svetu. To pomeni, da kakovost našega življenja določa naš um, ne položaj, v katerem smo. Naš um je temelj vsega, kar doživljamo, zato je smiselno, da ga nadzorujemo in se naravnamo na zdrav miselni okvir, ne glede na okoliščine. Zaupajmo, da smo priča spremembam na bolje in nastanku novega sveta, čeprav je v človeški naravi, da se raje oklepamo poznanega, s čimer smo nezadovoljni, ker se bojimo neznanega. Toda prav to, da je življenje nepredvidljivo in polno nepričakovanih sprememb, nam daje tudi možnost spontanih odzivov.
Budizem spodbuja sočutje. Guruji opozarjajo, da ne moremo doseči stanja popolnega notranjega miru, če nam je vseeno za dobro drugih. Prav v tem času se lahko naučimo pomena Budovega nauka, da smo vsi povezani in odvisni drug od drugega.
Še en njegov nasvet je, da travme ne jemljite osebno. Ko nanjo gledate kot na naravni odsev kaotičnosti vesolja, katerega del smo vsi, bo zgubila ostrino. Tudi težnja, da za vsako ceno iščemo užitek, je po mnenju budistov v osnovi zgrešena. Zdaj smo se prisiljeni kolektivno soočiti z njo. Postati moramo čim bolj zavestni in opazovati, kako dojemamo svet in sebe. Spoznali bomo, da pozitivna in negativna čustva sprožijo naše vzorce in navade. Ne le da bomo tako lahko drugače pogledali na stvari, ki se jih bojimo, ampak bomo tudi razmišljali, govorili in delovali drugače. Ne moremo torej spremeniti zunanje resničnosti, le v naših rokah pa je, kako se bomo odzivali nanjo.
Budistična kontemplativna praksa nam lahko pomaga v krizi, zato se splača še dodatno črpati iz zakladnice budističnih modrosti. Prav nam lahko pride na primer tudi nauk, da je vse minljivo – torej tudi trenutna karantena, čeprav je za marsikoga boleča. Svet se spreminja in tudi mi se moramo spremeniti z njim, nadaljujejo guruji, kajti če bomo obstali na mestu ali se obračali v preteklost, bomo postali togi in ne bomo rasli in napredovali. Hkrati pa nas prav ujetost v sedanji trenutek sili, da se soočimo z vsem, kar prihaja na plan – tudi s svojimi negativnimi čustvi.
Guruji poudarjajo, da so nekateri zadovoljni v še tako težkih okoliščinah, drugi pa nesrečni, čeprav imajo vse na svetu. To pomeni, da kakovost našega življenja določa naš um, ne položaj, v katerem smo. Naš um je temelj vsega, kar doživljamo, zato je smiselno, da ga nadzorujemo in se naravnamo na zdrav miselni okvir, ne glede na okoliščine. Zaupajmo, da smo priča spremembam na bolje in nastanku novega sveta, čeprav je v človeški naravi, da se raje oklepamo poznanega, s čimer smo nezadovoljni, ker se bojimo neznanega. Toda prav to, da je življenje nepredvidljivo in polno nepričakovanih sprememb, nam daje tudi možnost spontanih odzivov.
Budizem spodbuja sočutje. Guruji opozarjajo, da ne moremo doseči stanja popolnega notranjega miru, če nam je vseeno za dobro drugih. Prav v tem času se lahko naučimo pomena Budovega nauka, da smo vsi povezani in odvisni drug od drugega.
Še en njegov nasvet je, da travme ne jemljite osebno. Ko nanjo gledate kot na naravni odsev kaotičnosti vesolja, katerega del smo vsi, bo zgubila ostrino. Tudi težnja, da za vsako ceno iščemo užitek, je po mnenju budistov v osnovi zgrešena. Zdaj smo se prisiljeni kolektivno soočiti z njo. Postati moramo čim bolj zavestni in opazovati, kako dojemamo svet in sebe. Spoznali bomo, da pozitivna in negativna čustva sprožijo naše vzorce in navade. Ne le da bomo tako lahko drugače pogledali na stvari, ki se jih bojimo, ampak bomo tudi razmišljali, govorili in delovali drugače. Ne moremo torej spremeniti zunanje resničnosti, le v naših rokah pa je, kako se bomo odzivali nanjo.