Za srečo ukrotite notranje saboterje
Kdor pozna in ceni lastne moči in sposobnosti, je s seboj zadovoljen, to kaže tudi navzven. Poslovite se od perfekcionizma, pretehtajte svoje napake in pridobite novo samozavest.
Odpri galerijo
Povečana potreba po potrditvi in močna notranja kritika lahko vodita v depresijo. FOTOGRAFIJI: Guliver/Getty Images
Vsi imamo notranji glas, ki ga ne moremo utišati. Opominja nas na obveznosti, nerga v glavi in nam nabija krivdo, denimo da najpomembnejše reči vedno pozabimo ali da nismo tako dobri kot drugi. Pogosto se počutimo slabo zaradi njega. Res je, da nas notranji kritik nikoli ne pusti na cedilu, torej se lahko oglasi, tudi ko nekaj opravimo dobro in si zaslužimo pohvalo. Toda nerganje nas lahko tudi pokoplje – in največkrat ga je veliko več kot pohval.
Če želite biti zadovoljni, se morate naučiti požvižgati na svojega notranjega kritika. Negativno razmišljanje lahko hitro prevlada nad pozitivnim. Kaj hitro se nam začnejo v glavi vrteti očitki: »Najslabši si od vseh!« »Če ne bi bil površen, bi projekt zaključil, kot je treba!« In po vztrajnem kapljanju take kritike človeka mine vse veselje do življenja. Notranji kritik nam namreč lahko jemlje energijo in nas spravlja v slabo voljo. Psihologi notranjo kritiko povezujejo z avtoritetami iz otroštva. Če torej ugotovite podobnost nerganja z določeno osebo, očetom, materjo, učiteljem, se lahko oddaljite od čustev, ki so vam jih ti ljudje vzbujali nekoč, in jo utišate. Napišite si seznam komplimentov, ki ste jih kadar koli prejeli od kogar koli, ter jih uporabite kot protistrup v trenutkih slabosti.
Poleg tega morate okrepiti občutek lastne vrednosti, ki zrcali vaš lastni vtis o vaših sposobnostih, močeh in slabostih. Strokovnjaki so dognali, da naša notranja prepričanja le delno temeljijo na genetiki, veliko več je odvisno od sporočil, ki so nam jih starši posredovali v otroštvu o nas samih – od tega, ali smo se jim zdeli ljubki, uspešni ali nerodni in cmeravi.
Res pa je, poudarjajo psihologi, da se ocena naše lastne vrednosti na srečo lahko tudi spreminja glede na nove uspehe in izkušnje, znova odvisno od naše okolice. Zakaj je pomembno, da spremenimo slabo mnenje o sebi? Raziskave kalifornijske univerze so potrdile, da zdrav občutek lastne vrednosti pozitivno vpliva tudi na naš partnerski odnos, službo in zdravje. Kdor se ima rad, bo tudi kritiko šefa jemal bolj zlahka. Hkrati se je treba zavedati tudi nevarnosti, da povečana potreba po potrditvi in močna notranja kritika vodita v izčrpanost in depresijo.
Če želite biti zadovoljni, se morate naučiti požvižgati na svojega notranjega kritika. Negativno razmišljanje lahko hitro prevlada nad pozitivnim. Kaj hitro se nam začnejo v glavi vrteti očitki: »Najslabši si od vseh!« »Če ne bi bil površen, bi projekt zaključil, kot je treba!« In po vztrajnem kapljanju take kritike človeka mine vse veselje do življenja. Notranji kritik nam namreč lahko jemlje energijo in nas spravlja v slabo voljo. Psihologi notranjo kritiko povezujejo z avtoritetami iz otroštva. Če torej ugotovite podobnost nerganja z določeno osebo, očetom, materjo, učiteljem, se lahko oddaljite od čustev, ki so vam jih ti ljudje vzbujali nekoč, in jo utišate. Napišite si seznam komplimentov, ki ste jih kadar koli prejeli od kogar koli, ter jih uporabite kot protistrup v trenutkih slabosti.
Poleg tega morate okrepiti občutek lastne vrednosti, ki zrcali vaš lastni vtis o vaših sposobnostih, močeh in slabostih. Strokovnjaki so dognali, da naša notranja prepričanja le delno temeljijo na genetiki, veliko več je odvisno od sporočil, ki so nam jih starši posredovali v otroštvu o nas samih – od tega, ali smo se jim zdeli ljubki, uspešni ali nerodni in cmeravi.
Res pa je, poudarjajo psihologi, da se ocena naše lastne vrednosti na srečo lahko tudi spreminja glede na nove uspehe in izkušnje, znova odvisno od naše okolice. Zakaj je pomembno, da spremenimo slabo mnenje o sebi? Raziskave kalifornijske univerze so potrdile, da zdrav občutek lastne vrednosti pozitivno vpliva tudi na naš partnerski odnos, službo in zdravje. Kdor se ima rad, bo tudi kritiko šefa jemal bolj zlahka. Hkrati se je treba zavedati tudi nevarnosti, da povečana potreba po potrditvi in močna notranja kritika vodita v izčrpanost in depresijo.
