Začnite delati manj
Dobro je pogosto dovolj dobro, ni treba, da je vedno vse popolno. Ne ženite se v doseganje in se ne osredotočajte le na neuspehe.
Odpri galerijo
Več dela ne prinaša več zadovoljstva, čas zase pa! FOTO: Guliver/Getty Images
V današnjem storilnostno naravnanem svetu je ideja, da bi delali manj in bolj polno živeli, malce bogokletna. Od nas namreč zahteva, da se poglobimo vase in zavedamo, kaj je res pomembno.
Kot družba se podimo za več – več denarja, uspeha, premoženja in slave, vse to pa od nas zahteva, da delamo več, da ohranimo določen življenjski slog. Toda hkrati nas oddaljuje od sreče in notranjega zadovoljstva.
Minimalizem ni le koncept iz umetniškega sveta, z njim si lahko pomagamo tudi, ko želimo določiti, kaj nam največ pomeni. Prvi korak, da dobimo, kar želimo, je, da se znebimo vsega, česar ne potrebujemo. Zato si zapišite, kaj se vam zdi najpomembnejše, in od tega ne odstopajte. Ko se osredotočite na pomembno, boste avtomatsko delali manj vsega, kar vam ni pomembno. Poleg tega se morate nujno znebiti notranjega glasu, ki vas hvali, ko nekaj uspešno opravite, in kritizira, ko ne. Sami sebe namreč ženete v doseganje, pri tem pa se osredotočate predvsem na svoje neuspehe. Znebite se te škodljive navade, saj aktivira stresni odziv in vnetne procese v telesu. Omejite krivdo, sram, pretirano razmišljanje in pričakovanja.
Če vas nepomembne vsakdanje stvari pogosto iztirijo in odvrnejo od cilja, se jim ne pustite in ostanite osredotočeni na rezultat. Organizirajte si dneve tako, da boste hitro opravili rutinske zadeve oziroma jih koristno izkoristili – npr. vožnjo z avtobusom za branje. Ali ta čas porabite tudi za to, da ne delate nič, kar bo sprostilo vaš um za nadaljnje naloge.
Navadite se vse, kar se lahko zaplete, preverjati vnaprej, saj vam bo to dolgoročno prihranilo veliko časa. Po drugi strani pa se odvadite perfekcionizma, ki vam nalaga ogromno dodatnega dela, stresa, tesnobe. Spoznati morate, da lahko pokažete svojo veličino samo na določenih področjih, ni vam treba biti popolni v vsem.
Zavedajte se, da ste dovolj dobri, čeprav ne opravite vedno vsega popolno. Naj vas kritike drugih ne spodbujajo, da dvomite o svoji vrednosti. Če to namreč polagate v roke drugih, gojite odvisne odnose, ki vas bodo na koncu razočarali. In ne mislite, da so zaradi tega slabi in nesramni, saj vam le odslikavajo, da vam ne morejo dati nečesa, česar sami ne znate dati sebi. Opomnite se, da ste vredni ljubezni in da imate sposobnost, da se imate radi. To ni sebično, ampak ključno za vaše življenje. Šele ko boste našli ljubezen in lastno vrednost v sebi, ju boste namreč lahko projicirali navzven.
Kot družba se podimo za več – več denarja, uspeha, premoženja in slave, vse to pa od nas zahteva, da delamo več, da ohranimo določen življenjski slog. Toda hkrati nas oddaljuje od sreče in notranjega zadovoljstva.
Minimalizem ni le koncept iz umetniškega sveta, z njim si lahko pomagamo tudi, ko želimo določiti, kaj nam največ pomeni. Prvi korak, da dobimo, kar želimo, je, da se znebimo vsega, česar ne potrebujemo. Zato si zapišite, kaj se vam zdi najpomembnejše, in od tega ne odstopajte. Ko se osredotočite na pomembno, boste avtomatsko delali manj vsega, kar vam ni pomembno. Poleg tega se morate nujno znebiti notranjega glasu, ki vas hvali, ko nekaj uspešno opravite, in kritizira, ko ne. Sami sebe namreč ženete v doseganje, pri tem pa se osredotočate predvsem na svoje neuspehe. Znebite se te škodljive navade, saj aktivira stresni odziv in vnetne procese v telesu. Omejite krivdo, sram, pretirano razmišljanje in pričakovanja.
Če vas nepomembne vsakdanje stvari pogosto iztirijo in odvrnejo od cilja, se jim ne pustite in ostanite osredotočeni na rezultat. Organizirajte si dneve tako, da boste hitro opravili rutinske zadeve oziroma jih koristno izkoristili – npr. vožnjo z avtobusom za branje. Ali ta čas porabite tudi za to, da ne delate nič, kar bo sprostilo vaš um za nadaljnje naloge.
Navadite se vse, kar se lahko zaplete, preverjati vnaprej, saj vam bo to dolgoročno prihranilo veliko časa. Po drugi strani pa se odvadite perfekcionizma, ki vam nalaga ogromno dodatnega dela, stresa, tesnobe. Spoznati morate, da lahko pokažete svojo veličino samo na določenih področjih, ni vam treba biti popolni v vsem.
Zavedajte se, da ste dovolj dobri, čeprav ne opravite vedno vsega popolno. Naj vas kritike drugih ne spodbujajo, da dvomite o svoji vrednosti. Če to namreč polagate v roke drugih, gojite odvisne odnose, ki vas bodo na koncu razočarali. In ne mislite, da so zaradi tega slabi in nesramni, saj vam le odslikavajo, da vam ne morejo dati nečesa, česar sami ne znate dati sebi. Opomnite se, da ste vredni ljubezni in da imate sposobnost, da se imate radi. To ni sebično, ampak ključno za vaše življenje. Šele ko boste našli ljubezen in lastno vrednost v sebi, ju boste namreč lahko projicirali navzven.
