REGRESIJA IN PRETEKLA ŽIVLJENJA
Zakaj se odločamo za težko življenje
Regresoterapevti pravijo, da se več duš želi roditi v pohabljena telesa kot živeti bogato in udobno.
Odpri galerijo
Ena najpogostejših dilem o reinkarnaciji je, ali si res sami izberemo starše in družino, v katero se rodimo, ter po katerih merilih se odločamo o tem. Duhovni učitelji menijo, da ima vsaka duša kompleksnejši namen v vsakem življenju, veliko vlogo pri tem, kaj si je izbrala, da se ji bo dogajalo, pa ima tudi karma.
Kako pa se odločamo o naslednji inkarnaciji in kaj se dogaja z dušo ob spočetju, rojstvu in v prvih mesecih življenja v telesu? Pravijo, da duša izgubi spomin na preteklost in se, ne da bi se zavedala svojega načrta, postopoma prebuja v novem telesu. Ta močni preblisk zavesti je hkrati trenutek, ko plod oživi.
Izberemo si starše, ki nam bodo kar najbolje pomagali uresničiti dušno poslanstvo, enako kot tudi življenjski slog inkarnacije, osebnostne značilnosti ter širše družinsko okolje, v katerem bomo najlaže izpolnili svojo nalogo, poudarjajo regresoterapevti.
Pri odločanju nam pred rojstvom pomagajo duhovni vodniki in angeli.
Običajno je namreč na voljo več staršev, ki bi lahko ustrezali poti duše, zato nam naši duhovni svetovalci osvetlijo možnosti razvoja v posameznih primerih ter nam pomagajo izbrati najprimernejši par. Pričevanja iz regresije poročajo celo, da si možnosti prihodnjega življenja ogledamo na velikem platnu, podobno kot v kinu.
Še pred rojstvom torej vidimo posamezne scenarije, delčke zgodbe, ključne izzive in prelomne trenutke, kar nam pomaga pri odločitvi. Na voljo imamo več teles – lahko smo npr. robat moški, pohabljena deklica, medicinska sestra ali bolehen deček.
Ne glede na to, da smo pozneje v življenju lahko pogosto razočarani ali nas starši prizadenejo, so na ravni duše pravi za naše karmične naloge. Angeli in vodniki namreč dostopajo do akaških zapisov in poznajo pretekla življenja in karmične dolgove posamezne duše, njen namen v naslednjem življenju in izkušnje, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Preden se rodimo v fizično telo, je namreč treba uskladiti veliko podrobnosti. Ali naj se rodimo mami samohranilki? Bi bilo dobro, če bi bili posvojeni? Ali se je bolje odločiti za ljubeč par?
Vse možnosti so temeljito pretehtane in duša se zaveda svojih možnosti. Lahko se sicer odloči za udobno življenje z malo pretresi, toda take razmere prinašajo le malo priložnosti za rast. Morda se zato raje odločimo za odplačilo težke karme, da uravnovesimo pretekle izkušnje in pospešimo razvoj, s tem pa potrebujemo manj inkarnacij, da se nečesa naučimo.
Če se nekdo rodi v revno okolje, npr. materi samohranilki, lahko npr. duša predeluje nedokončano karmo življenja, v katerem je bila zelo sebična. Fizične deformacije, npr. krajša noga ali manjkajoča okončina, lahko pomagajo uravnati karmo življenja vojaka, ki je užival v krvoločnem ubijanju in prizadejanju takih poškodb, s tem pa kršil univerzalni zakon ohranjanja ljubezni in sočutja. Ker se duša vojaka do konca življenja ni naučila sočutja in usmiljenja, ji je na tem področju ostala nerešena karma.
Če mora nekdo postati vodja, se pogosto znajde v okoliščinah, povezanih z vodenjem. Lahko se rodi v družini, v kateri je bilo že več generacij različnih voditeljev – ali obratno, v družini, ki te vloge ne ceni in misli, da se je treba voditeljem upirati. Vodniki nas v nič ne silijo, vendar pa potrpežljivo pojasnijo, zakaj bi bilo za dušo bolje, da se odpove razkošju in raje izbere težavnejše življenje z več izzivi.
Kako pa se odločamo o naslednji inkarnaciji in kaj se dogaja z dušo ob spočetju, rojstvu in v prvih mesecih življenja v telesu? Pravijo, da duša izgubi spomin na preteklost in se, ne da bi se zavedala svojega načrta, postopoma prebuja v novem telesu. Ta močni preblisk zavesti je hkrati trenutek, ko plod oživi.
Izberemo si starše, ki nam bodo kar najbolje pomagali uresničiti dušno poslanstvo, enako kot tudi življenjski slog inkarnacije, osebnostne značilnosti ter širše družinsko okolje, v katerem bomo najlaže izpolnili svojo nalogo, poudarjajo regresoterapevti.
Pri odločanju nam pred rojstvom pomagajo duhovni vodniki in angeli.
Običajno je namreč na voljo več staršev, ki bi lahko ustrezali poti duše, zato nam naši duhovni svetovalci osvetlijo možnosti razvoja v posameznih primerih ter nam pomagajo izbrati najprimernejši par. Pričevanja iz regresije poročajo celo, da si možnosti prihodnjega življenja ogledamo na velikem platnu, podobno kot v kinu.
Še pred rojstvom torej vidimo posamezne scenarije, delčke zgodbe, ključne izzive in prelomne trenutke, kar nam pomaga pri odločitvi. Na voljo imamo več teles – lahko smo npr. robat moški, pohabljena deklica, medicinska sestra ali bolehen deček.
Ne glede na to, da smo pozneje v življenju lahko pogosto razočarani ali nas starši prizadenejo, so na ravni duše pravi za naše karmične naloge. Angeli in vodniki namreč dostopajo do akaških zapisov in poznajo pretekla življenja in karmične dolgove posamezne duše, njen namen v naslednjem življenju in izkušnje, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Preden se rodimo v fizično telo, je namreč treba uskladiti veliko podrobnosti. Ali naj se rodimo mami samohranilki? Bi bilo dobro, če bi bili posvojeni? Ali se je bolje odločiti za ljubeč par?
Vse možnosti so temeljito pretehtane in duša se zaveda svojih možnosti. Lahko se sicer odloči za udobno življenje z malo pretresi, toda take razmere prinašajo le malo priložnosti za rast. Morda se zato raje odločimo za odplačilo težke karme, da uravnovesimo pretekle izkušnje in pospešimo razvoj, s tem pa potrebujemo manj inkarnacij, da se nečesa naučimo.
Če se nekdo rodi v revno okolje, npr. materi samohranilki, lahko npr. duša predeluje nedokončano karmo življenja, v katerem je bila zelo sebična. Fizične deformacije, npr. krajša noga ali manjkajoča okončina, lahko pomagajo uravnati karmo življenja vojaka, ki je užival v krvoločnem ubijanju in prizadejanju takih poškodb, s tem pa kršil univerzalni zakon ohranjanja ljubezni in sočutja. Ker se duša vojaka do konca življenja ni naučila sočutja in usmiljenja, ji je na tem področju ostala nerešena karma.
Če mora nekdo postati vodja, se pogosto znajde v okoliščinah, povezanih z vodenjem. Lahko se rodi v družini, v kateri je bilo že več generacij različnih voditeljev – ali obratno, v družini, ki te vloge ne ceni in misli, da se je treba voditeljem upirati. Vodniki nas v nič ne silijo, vendar pa potrpežljivo pojasnijo, zakaj bi bilo za dušo bolje, da se odpove razkošju in raje izbere težavnejše življenje z več izzivi.