Tako deluje zakon privlačnosti
Na zakon privlačnosti lahko gledamo večplastno. Na prvi ravni gre za vzpostavljanje duhovne povezave – ko prosiš vesolje za nekaj, se z molitvijo in meditacijo povežeš z njim, nato pa dobivaš sporočila, intuitivne prebliske in sanje, saj steče komunikacija z vesoljem glede tvoje prošnje. Nato moraš uravnati svoje misli s tem, za kar prosiš vesolje.
Če denimo vidiš nekoga uspešnega in si misliš, da sam ne boš nikoli tak, tvoje misli nasprotujejo prošnji in jo blokiraš. Zato se moraš naravnati na uspeh, se odpreti zanj, in ko slišiš za nekoga uspešnega, si rečeš, da je to odlično zanj in da si tudi ti želiš enako. Pri tem ne smemo pozabiti na čustva. Če nas uspešni ljudje vznemirijo, ustvarimo blokado.
Pravo čustveno stanje je hvaležnost za vsak korak poti, ki se nam odpira, in tisto, kar trenutno imamo. Ko uskladimo čustva s ciljem, morajo temu slediti še dejanja. Zakon privlačnosti namreč ne pomeni, da samo sediš na kavču in čakaš, ampak moraš dnevno delati korake v želeno smer – lahko z vizualizacijsko tablo, lahko ljudem poveš, kaj si želiš, in prosiš za pomoč, se izobražuješ, udeležiš motivacijskega predavanja, prebereš knjigo … To so konkretni koraki, ki jih je treba opraviti na fizični ravni.
Zadnji, pogosto manjkajoči del pa je, da sta tudi naš dom ali pisarna naravnana na uspeh. Lahko si ga namreč še tako želiš, a če prideš domov, kjer je razmetano, gledaš podobe žalostnih ljudi in uvele rastline, je težje ostati osredotočen na svojo željo in povezavo z vesoljem. Ko so našteti vidiki usklajeni, se začnejo dogajati sinhronosti in pritegnemo ključne ljudi … In še to – spuščanje je pri zakonu privlačnosti pomembno, a ne gre za to, da za nekaj prosiš, nato pa spustiš in čakaš. Če deluješ za svoj cilj, se bo hitreje izpolnil, moraš pa spustiti potrebo po nadzoru in vedenju, kako ga bo vesolje uresničilo.
