Zasvojeni z ljubeznijo
Kdor se žene iz enega razmerja v drugo, išče vznesenost. Zaslepljena faza zveze je namenjena temu, da se povežemo.
Odpri galerijo
Zaljubljenci ne spijo, ne jedo, vzneseni so in nezbrani, enako kot če bi zaužili kokain. FOTO: Guliver/Getty Images
Romantična ljubezen ni le čustveno stanje, temveč tudi kemično, pravijo psihologi – in s tem enako bistveno za naše preživetje, kot sta lakota in žeja, saj človeka spodbudi, da vzpostavi vez z drugo osebo. Zaljubimo se, ker se takrat lepo počutimo, prihodnost naše vrste pa je odvisna od tega občutka ugodja.
Ljubezen je področje, na katerem so si moški in ženske zelo podobni, a le na začetku. Romantična ljubezen za kratek čas izbriše razlike med nami tako psihološko kot fiziološko. Ni naključje, da moški in ženske v tem čarobnem obdobju sodelujejo veliko bolj tesno in delujejo bolj usklajeno kot v vseh drugih časih.
Tako se namreč zveza v krhkem začetnem obdobju okrepi in ima več možnosti za prehod v naslednjo fazo. Hkrati se v času te izjemne povezanosti in bližine veliko naučimo drug o drugem, tako se bomo laže spopadli s težavami, ko bodo razlike bolj izrazite in moteče.
Raziskovalci pa so opazili še nekaj – da ima eden od delov možganov, ki so bili močno aktivirani v času zaljubljenosti, veliko sprejemnikov za dopamin, nevrotransmiter dobrega počutja, povezan z motivacijo in ugodjem. To je eden od razlogov, da je zaljubljenost tako lep občutek.
Med dejavnosti, ki sprožijo sproščanje dopamina, spadata tudi kajenje in uživanje kokaina, kar pojasni, zakaj so zaljubljenci tako vzneseni. Primerjava z drogami je na mestu: v britanski študiji sta se precej pokrivali dejavnost možganov zaljubljene osebe in osebe pod vplivom mamil. Visoka toleranca za pomanjkanje spanja, slabši tek, občutki vznesenosti in nezbranosti so značilni za prvo fazo zaljubljenosti, vse to pa se zgodi tudi, ko zaužijemo kokain.
Če se ob nečem dobro počutimo, je povsem naravno, da si to želimo ponoviti, zato ni presenetljivo, da je dopamin močno povezan z zasvojenostjo. Nekateri ljudje, ki imajo manj sprejemnikov dopamina v komunikacijskem centru možganov, bodo hoteli ponavljati dejavnost, ob kateri se dobro počutijo, pojasnjujejo strokovnjaki. Posledično bodo razvili motnjo v delu možganov, ki išče ugodje; taki so denimo čezmerni jedci ali zasvojenci z drogami. Zanimivo je, da je na delu ista kemična snov, kadar smo strastno zaljubljeni.
Morda so ljubezenski zasvojenci, torej ljudje, ki se kompulzivno ženejo iz enega razmerja v drugo v iskanju vznesenosti, dobesedno zasvojeni z ljubeznijo – pogosto na škodo svojih drugih razmerij. Prav gotovo pa drži, da lahko dopamin, naj ga sprostijo zaljubljenost ali droge, krepko zamegli naše sodbe.
V prvi fazi razmerja smo si bližje in bolj podobni kot kdaj pozneje.
Ljubezen je področje, na katerem so si moški in ženske zelo podobni, a le na začetku. Romantična ljubezen za kratek čas izbriše razlike med nami tako psihološko kot fiziološko. Ni naključje, da moški in ženske v tem čarobnem obdobju sodelujejo veliko bolj tesno in delujejo bolj usklajeno kot v vseh drugih časih.
Tako se namreč zveza v krhkem začetnem obdobju okrepi in ima več možnosti za prehod v naslednjo fazo. Hkrati se v času te izjemne povezanosti in bližine veliko naučimo drug o drugem, tako se bomo laže spopadli s težavami, ko bodo razlike bolj izrazite in moteče.
Raziskovalci pa so opazili še nekaj – da ima eden od delov možganov, ki so bili močno aktivirani v času zaljubljenosti, veliko sprejemnikov za dopamin, nevrotransmiter dobrega počutja, povezan z motivacijo in ugodjem. To je eden od razlogov, da je zaljubljenost tako lep občutek.
Med dejavnosti, ki sprožijo sproščanje dopamina, spadata tudi kajenje in uživanje kokaina, kar pojasni, zakaj so zaljubljenci tako vzneseni. Primerjava z drogami je na mestu: v britanski študiji sta se precej pokrivali dejavnost možganov zaljubljene osebe in osebe pod vplivom mamil. Visoka toleranca za pomanjkanje spanja, slabši tek, občutki vznesenosti in nezbranosti so značilni za prvo fazo zaljubljenosti, vse to pa se zgodi tudi, ko zaužijemo kokain.
Če se ob nečem dobro počutimo, je povsem naravno, da si to želimo ponoviti, zato ni presenetljivo, da je dopamin močno povezan z zasvojenostjo. Nekateri ljudje, ki imajo manj sprejemnikov dopamina v komunikacijskem centru možganov, bodo hoteli ponavljati dejavnost, ob kateri se dobro počutijo, pojasnjujejo strokovnjaki. Posledično bodo razvili motnjo v delu možganov, ki išče ugodje; taki so denimo čezmerni jedci ali zasvojenci z drogami. Zanimivo je, da je na delu ista kemična snov, kadar smo strastno zaljubljeni.
Morda so ljubezenski zasvojenci, torej ljudje, ki se kompulzivno ženejo iz enega razmerja v drugo v iskanju vznesenosti, dobesedno zasvojeni z ljubeznijo – pogosto na škodo svojih drugih razmerij. Prav gotovo pa drži, da lahko dopamin, naj ga sprostijo zaljubljenost ali droge, krepko zamegli naše sodbe.
