Zaupajte prasili, opustimo boj za želeno
Martin Kojc, psiholog, hipnotizer in filozof, je z metodo, ki je vključevala tudi hipnozo in sugestijo, ljudem pomagal odpravljati bolezni. Napisal je več knjig, najbolj znano, Učbenik življenja, leta 1935. Menil je, da imamo omejen pogled na svet, dokler ne spoznamo, da je vse naše življenje odvisno od naših prepričanj. Teorijo je podkrepil tudi s primerom, da domnevamo, da smo se prehladili na prepihu. »Zaradi napačnega sklepanja vidimo zlo, ki nas ogroža.
Začnemo se ga bati in se boriti proti njemu. Čim bolj ga poskušamo preprečiti, hitreje in močneje zlo nastopi. Tako se rodi vse nezaželeno, bolezen ali druge neprijetnosti. Vzrok je vselej naša nevednost, zaradi katere nastane napačen življenjski nazor, ki začne delovati namesto izpolnjevanja želja. Dokler se torej bolezni bojimo in hrepenimo po zdravju, ne moremo ozdraveti, saj smo prepričani, da smo bolni oz. bomo zboleli. Moč, ki lahko prežene bolezen in nesrečo, pa se skriva v prepričanju, da smo varni pred vsako boleznijo in nezgodo. Do tega pridemo s spoznanjem, da ima vse smisel in namen, služi le izpopolnitvi in izboljšanju našega življenja in s tem tudi izpolnitvi želja,« pojasnjuje.
Zaupajte prasili
»Vse, uresničitev česar zaupate prasili, se uresniči brez izjeme. Vseeno je, katero bolezen imate: če ozdravljenje prepustite prasili, boste ozdraveli,« ponavlja in nadaljuje: »Največje zlo naše civilizacije so obširni ukrepi zoper bolezni. Čim bolj civiliziran je človek, tem bolj se je boji. Že v otroški dobi mu namreč sistematično vtepajo v glavo bolezni, tako da mora slednjič verjeti vanje. Strogo varovani otroci mnogih staršev ne smejo niti koraka napraviti sami, načrtno jim uničujejo sleherno zaupanje, vsak dan jih opozarjajo, da jih ogroža tisočero nevarnosti.
Nikomur ne pride na misel, da bi rekel: 'Nič se ti ne more pripetiti, če zaupaš višjim silam.' V svoji nevednosti se starši čutijo dolžne skrbeti za dobro otrok in so prepričani, da jih s tem ljubijo. Ne slutijo pa, da s tem gojijo njihovo nesrečo. Strah pred boleznijo je namreč najzanesljivejše sredstvo, da bomo zboleli,« je zapisal. »Na vsem svetu ni ne bolezni ne zla, ki bi nas moglo zadeti od zunaj. Milijarde bacilov lahko rojijo okrog nas. Če prasili zaupamo, nam ne morejo do živega. Epidemija pomeni samo množični strah. Vse se rodi v naši domišljiji. Bojimo se le lastnih duhovnih prikazni. Človek prihodnosti ne bo poznal nobene bolezni. Obsojal bo bolezen, tako kot slabo vedenje, in vedel, da ga krepi delo, odganja slabe misli, ga osrečuje in zadovoljuje. Če delamo, namreč živimo v sedanjosti in se pri tem čutimo srečne in zadovoljne,« pravi.
