DUHOVNA MODROST
Zdravljenje s čuti
Izpolnjujejo nas povezanost z ljudmi, globoko dihanje, dobra hrana, lepa glasba. Če smo bolni ali izčrpani, je čas za spremembe, bodimo osredotočeni na detajle.
Odpri galerijo
Bolezen se začne neopazno, zaradi napačnega mišljenja ali ravnanja oz. neravnotežja. Ko dobimo sporočilo, da se z nami nekaj dogaja, je čas, ko moramo nekaj spremeniti.
Pogosto nas spremljata tudi stres in preobremenjenost. Zato je treba poiskati način za preprečevanje bolezni, torej razstrupljanja telesa in duše. Posebno če je izčrpana duša in je bolezen nastala zaradi dolgotrajnih negativnih čustvenih stanj, je lahko v veliko pomoč senzualno oziroma čutno zdravljenje, ki postavlja v ospredje zaznavanje in sprejemanje sveta z vsemi čuti.
Ob vsakem opravilu smo lahko pozorni na svoje čute, s čimer se zasidramo v trenutek, pravi zen budizem. Zato bodimo osredotočeni na podrobnosti pri vsakem delu. V stvareh, ki jih počnemo, ne moremo uživati v popolnosti, ne moremo jih čutiti, če nismo nanje popolnoma usmerjeni. Če nam misli uhajajo drugam, smo daleč od sedanjega trenutka, ki se ne bo več vrnil. Zakaj ga ne bi užili kot edinstvenega? V Aziji naj bi med drugim zato jedli s palčkami, da v hrani bolj uživajo, ne ker ne bi imeli vilic.
Hkrati smo tako ujeti v delo, posebno v mestih, da smo pozabili na preproste užitke. Občutki sreče in veselja se skrivajo v preprostih in malih stvareh in dogodkih. Zanje ni pomembna količina denarja. Izpolnjujejo nas povezanost z ljudmi, globoko dihanje, dobra hrana, ljubljenje, lepa glasba, ustvarjalnost in še mnogo drugega. Za to nam ni treba izgoreti ne zapraviti veliko denarja, pa vendarle nam je najteže doseči mir in zadovoljstvo v najbolj preprostih stvareh.
Tudi stik z naravo je preprost in učinkovit način sprostitve in užitka, a tudi najbolj nedostopen v tempu, ki ga živimo. Večina nas je ujeta v življenje v mestu. Enajst mesecev na leto preživimo v onesnaženem okolju, a prav neokrnjena narava je tista, ki nam daje sveži vir energije. Poskrbimo zase in naravo užijmo v vsej njeni razsežnosti. Poslušajmo žvrgolenje ptičev, bučanje valov, gazenje v snegu, šumenje jesenskega listja in naj se nas globoko dotakne vonj posušene trave. Sreča je v notranji svobodi, ne v tekanju za nedosegljivimi stvarmi.
Pogosto nas spremljata tudi stres in preobremenjenost. Zato je treba poiskati način za preprečevanje bolezni, torej razstrupljanja telesa in duše. Posebno če je izčrpana duša in je bolezen nastala zaradi dolgotrajnih negativnih čustvenih stanj, je lahko v veliko pomoč senzualno oziroma čutno zdravljenje, ki postavlja v ospredje zaznavanje in sprejemanje sveta z vsemi čuti.
Guruji na primer pravijo, da lahko glasba vpliva na našo sredo. Prinaša nam dvojni užitek. Po eni strani temelji na ritmičnosti, različni ponavljajoči se ritmi pa so usklajeni z našim telesom. Rock'n'roll tako na primer sinhronizira bitje našega srca. Po drugi strani glasba vpliva na primitivni del naših možganov. Zvoki nas spominjajo na vez med mamo in otrokom. Glasba predstavlja del evolucijskega razvoja in nas približa našim osnovnim potrebam, ki jih možgani zaznajo kot užitek.
Ob vsakem opravilu smo lahko pozorni na svoje čute, s čimer se zasidramo v trenutek, pravi zen budizem. Zato bodimo osredotočeni na podrobnosti pri vsakem delu. V stvareh, ki jih počnemo, ne moremo uživati v popolnosti, ne moremo jih čutiti, če nismo nanje popolnoma usmerjeni. Če nam misli uhajajo drugam, smo daleč od sedanjega trenutka, ki se ne bo več vrnil. Zakaj ga ne bi užili kot edinstvenega? V Aziji naj bi med drugim zato jedli s palčkami, da v hrani bolj uživajo, ne ker ne bi imeli vilic.
Hkrati smo tako ujeti v delo, posebno v mestih, da smo pozabili na preproste užitke. Občutki sreče in veselja se skrivajo v preprostih in malih stvareh in dogodkih. Zanje ni pomembna količina denarja. Izpolnjujejo nas povezanost z ljudmi, globoko dihanje, dobra hrana, ljubljenje, lepa glasba, ustvarjalnost in še mnogo drugega. Za to nam ni treba izgoreti ne zapraviti veliko denarja, pa vendarle nam je najteže doseči mir in zadovoljstvo v najbolj preprostih stvareh.
Tudi stik z naravo je preprost in učinkovit način sprostitve in užitka, a tudi najbolj nedostopen v tempu, ki ga živimo. Večina nas je ujeta v življenje v mestu. Enajst mesecev na leto preživimo v onesnaženem okolju, a prav neokrnjena narava je tista, ki nam daje sveži vir energije. Poskrbimo zase in naravo užijmo v vsej njeni razsežnosti. Poslušajmo žvrgolenje ptičev, bučanje valov, gazenje v snegu, šumenje jesenskega listja in naj se nas globoko dotakne vonj posušene trave. Sreča je v notranji svobodi, ne v tekanju za nedosegljivimi stvarmi.