Svetovno znani duhovni govorec priporoča: Živeti z manj
Jaggi Vasudev, bolj znan pod vzdevkom Sadhguru, kar v sanskrtu pomeni guru, svetovno znani duhovni govorec, borec za ekologijo in boljši planet, čigar videe si na portalu youtube ogleduje na milijone ljudi, pravi: »Seveda bomo šli po koroni korak nazaj, če gledamo le na to, v čem vse smo doslej lahko uživali. Toda če pogledamo 10 let nazaj, vidimo, da smo imeli tedaj manj stvari kot danes, čez 10 let pa jih bomo imeli najverjetneje več.
Drugače moramo upravljati svet, da ne bo več uspešnejši tisti, ki ima več.
Toda na planetu ne obstajata več in manj, ves čas je na voljo enaka količina dobrin. Če imam v roki eno posodo, imam v resnici vedno samo eno posodo, vse drugo so naša ogledala,« opozarja in doda, da ni imel pred 100 leti nihče toliko kot mi danes, a so bili zadovoljni in so živeli izpolnjeno.
»Zato nam nazadovanje ekonomije prinaša le bolečino prilagajanja, ne pa resničnega pomanjkanja,« poudarja. »Šibke ljudi lahko to sicer zlomi, za večino pa ekonomske posledice niso realna skrb.« Hkrati je ravno zdaj, ko se je naš ekonomski motor ustavil zaradi korone, pravi čas, da ga popravimo in se reorganiziramo, razmislimo, kako drugače upravljati svet, da ne bo več temeljil na načelu, da je uspešnejši tisti, ki ima več. Potrebo po drugačni delitvi bogastva ilustrira z zgodbo Lao Ceja, ki ga je kralj zaradi modrosti imenoval za ministra.
Predenj so pripeljali mladeniča, ki je delal v bogataševi palači in so ga zalotili pri prodaji njegovih draguljev. Potreboval je denar in vzel nakit bogataševe hčerke, ki ga je pustila na vrtu, od koder ga je ptica odnesla v svoje gnezdo, zato je sklepal, da ga je ukradla že ptica, ne on. A Lao Ce je na začudenje vseh presodil, naj bogataš prejme 50 udarcev in prepiše siromaku 10 odstotkov svojega premoženja, saj si je premožni človek toliko nagrabil, da niti opazi ne, da kaj izgine, torej je kradel od vseh in si zasluži tepež. Siromak pa mora dobiti del premoženja kot odškodnino za travme sodnega procesa.
Zato je zdaj tudi čas za prilagoditve, ko se vprašamo, kaj res potrebujemo in česa ne, kako lahko živimo z manj. A spremembe morajo priti iz nas, ne od zunaj, tako kot v primeru komunizma, ki je po njegovem mnenju v čisti obliki plemenita ideja, dobra za navadne ljudi, ki pa se je sprevrgla v svoje nasprotje in s tem povzročila ogromno trpljenja. »Sijajna ideja je bila uvedena napačno, kar je vodilo v katastrofo,« pravi, »ker je Karl Marx veliko vedel o ekonomiji, nič pa o človeški naravi. Mislil je, da bodo najbogatejše države na svetu postale komunistične in delile z vsemi drugimi, a so se gibanju pridružili najrevnejši, ne najbogatejši. To je jasno pokazalo, da tisti, ki imajo, nočejo deliti. Tisti, ki nimajo nič, pa bi radi delili,« razmišlja.
