PSIHOLOGI SVETUJEJO
Zunanji nered je posledica negativnih čustev
Motnjo kopičenja pogosto spremlja tudi splošna neorganiziranost. Če težko ohranjate red, je prvi korak, da začnete ozaveščati svoja čustva.
Odpri galerijo
Strah, žalost, krivda in sram so čustva, ki nas vodijo v kopičenje šare in ohranjanje nereda, pravijo psihologi, kar se lahko z leti samo še stopnjuje. Ker nimamo pod nadzorom svojih neprijetnih čustev, nam vajeti uhajajo iz rok tudi na drugih življenjskih področjih, celo povsem vsakdanjih – recimo pospravljanju. Težava je v tem, da vedno bolj povezujemo svojo identiteto z materialnim, s trendi, modo in določenimi izdelki. V današnji družbi ni več pomembno, kdo smo, ampak kaj imamo.
Toda po drugi strani poznamo tudi ustvarjalni nered kot nekaj spodbudnega, kar lahko vpliva na našo ustvarjalnost. Dejstvo je, da je mnogo slavnih delalo v neredu in doseglo izjemne dosežke. Obstajata dva pola, pravijo psihologi – red nam pomaga doseči nekatere dosežke in nered druge, predvsem zasnovati ustvarjalne ideje, saj osvobaja um od utečenih navad. Hkrati pa nam, poudarjajo, popolnoma urejeno, skoraj sterilno okolje lahko prej škodi kot koristi.
Obstaja meja med razmetanostjo, ki jo sčasoma spravimo v red, in kronično neurejenostjo, vsak od nas se znajde na različni točki med tema dvema skrajnostma. In ker imamo danes na splošno šestkrat več stvari kot nekoč, nas je večina nagnjena k zadrževanju stvari, ki jih ne potrebujemo in ne uporabljamo. Kolikokrat se vam zgodi, da pred prihodom gostov stlačite navlako brez reda v omaro ali spalnico, samo za čas obiska, da ne bodo videli, kako nemarni ste? Raziskave kažejo, da to počne 60 odstotkov ljudi, vsaj tridesetkrat na leto, pa vendar to še ni motnja kompulzivnega kopičenja, ki zahteva strokovno pomoč. Taki ljudje namreč tudi kompulzivno nakupujejo, hranijo predmete s čustveno vrednostjo in imajo na splošno težave z organizacijo.
Milejša oblika je kronična neorganiziranost, ki se ne kaže le kot nered, ampak predvsem nesposobnost načrtovanja vnaprej – zamujanje, lovljenje rokov, neodgovornost … Ljudje s to motnjo se pogosto zaračunajo, vse počnejo zadnji hip, a vseeno tudi v neredu vedno vedo, kje je kaj.
Če se zavedate, da imate težave z neredom, je prvi korak, da začnete ozaveščati svoja čustva ter se soočati z neprijetnimi platmi življenja, tudi pri urejanju svojega bivalnega okolja.
Vzemite si dodatnih nekaj minut in se, preden vržete stvari na kup, vprašajte, kaj v tem trenutku čutite. Predihajte čustvo in ga spustite, v naslednji minuti pa predmet pospravite na njegovo mesto. V skrajnih primerih pomaga psihoterapija, še posebno kognitivna vedenjska terapija za omenjeno motnjo.
Toda po drugi strani poznamo tudi ustvarjalni nered kot nekaj spodbudnega, kar lahko vpliva na našo ustvarjalnost. Dejstvo je, da je mnogo slavnih delalo v neredu in doseglo izjemne dosežke. Obstajata dva pola, pravijo psihologi – red nam pomaga doseči nekatere dosežke in nered druge, predvsem zasnovati ustvarjalne ideje, saj osvobaja um od utečenih navad. Hkrati pa nam, poudarjajo, popolnoma urejeno, skoraj sterilno okolje lahko prej škodi kot koristi.
Obstaja meja med razmetanostjo, ki jo sčasoma spravimo v red, in kronično neurejenostjo, vsak od nas se znajde na različni točki med tema dvema skrajnostma. In ker imamo danes na splošno šestkrat več stvari kot nekoč, nas je večina nagnjena k zadrževanju stvari, ki jih ne potrebujemo in ne uporabljamo. Kolikokrat se vam zgodi, da pred prihodom gostov stlačite navlako brez reda v omaro ali spalnico, samo za čas obiska, da ne bodo videli, kako nemarni ste? Raziskave kažejo, da to počne 60 odstotkov ljudi, vsaj tridesetkrat na leto, pa vendar to še ni motnja kompulzivnega kopičenja, ki zahteva strokovno pomoč. Taki ljudje namreč tudi kompulzivno nakupujejo, hranijo predmete s čustveno vrednostjo in imajo na splošno težave z organizacijo.
Milejša oblika je kronična neorganiziranost, ki se ne kaže le kot nered, ampak predvsem nesposobnost načrtovanja vnaprej – zamujanje, lovljenje rokov, neodgovornost … Ljudje s to motnjo se pogosto zaračunajo, vse počnejo zadnji hip, a vseeno tudi v neredu vedno vedo, kje je kaj.
Če se zavedate, da imate težave z neredom, je prvi korak, da začnete ozaveščati svoja čustva ter se soočati z neprijetnimi platmi življenja, tudi pri urejanju svojega bivalnega okolja.
Vzemite si dodatnih nekaj minut in se, preden vržete stvari na kup, vprašajte, kaj v tem trenutku čutite. Predihajte čustvo in ga spustite, v naslednji minuti pa predmet pospravite na njegovo mesto. V skrajnih primerih pomaga psihoterapija, še posebno kognitivna vedenjska terapija za omenjeno motnjo.