Ajdovski gradec: ostanki zanimive antične naselbine (FOTO)
V četrtem stoletju je življenje v naših krajih postalo nevarno. Rimski imperij je zašel v krizo. Epidemije in državljanske vojne so državo pripeljale na rob obstoja. Kot da notranji spori ne bi bili dovolj, so težave na severnih mejah postajale vse bolj neobvladljive.
Barbari so v iskanju nove zemlje in plena vse bolj vdirali na rimsko ozemlje. Današnja Slovenija pomeni naravni most med Panonsko nižino in Italijo, ciljem vseh barbarov. Antični prebivalci, nekakšna mešanica keltskih in ilirskih plemen in latinskega prebivalstva, so se reševali, kot so vedeli in znali. V osnovi sta bili le dve možnosti.
Pobegniti v mirnejše dele imperija ali pa vztrajati doma in se zavarovati pred barbarskimi vpadi. Tisti, ki so ostali, so svoje življenje in imovino želeli čim bolj zavarovati. Na nedostopnih krajih so zgradili vrsto utrdb, kamor so se lahko zatekli v času nevarnosti. Eno takšnih zavetišč je Ajdovski gradec nad Vranjim.
Elektronska informacijska točka nam predstavi informacije o poznoantičnem zavetišču.
Iz Sevnice se zapeljemo do šest kilometrov oddaljene vasice Vranje. Vasica ima nekaj manj kot sto prebivalcev in se stiska na sončnih, južnih pobočjih Velikega vrha. Ta se strmo dviga nad vasjo. Stranski vrh Velikega vrha je prepadni Ajdovski gradec v neposredni bližini. Iz vasi se sprehodimo nekaj sto metrov do vrha. Ajdovski gradec z vseh strani obdajajo strma pobočja, ki so že skorajda prepadna. Le na skrajno vzhodnem robu strmina nekoliko popusti in omogoča sorazmerno lahek vzpon do ravnega vrha vzpetine.
Nad vasjo parkiramo in se sprehodimo mimo vstopne točke, elektronske informacijske točke, ki nam predstavi informacije o poznoantičnem zavetišču. Poleg nje stoji manjša, s slamo krita hiška, ki nosi ime Muca Copatarica, po pravljici Ele Peroci.
Ajdovski gradec z vseh strani obdajajo strma pobočja.
Cikcakasta pot nas vodi nekaj minut strmo v hrib in končno smo v antični naselbini. Čeprav jo obdajajo strma pobočja, je bila še kako utrjena. Okrog in okrog je bila obdana z obzidjem, znotraj njega je bilo kakih deset zgradb. To je bil čas zgodnjega krščanstva in poleg bivalnih zgradb so se ohranili tudi temelji več cerkva, morda tudi sedež škofa. Ajdovski gradec je dve stoletji služil svojemu namenu.
V začetku sedmega stoletja so bile preizkušnje za antične prebivalce prehude. Svoje naselbine v južnem Posavju so zapustili in zbežali proti Italiji, kjer so si lahko obetali nekaj več varnosti. Ajdovski gradec je bil opuščen, ostanke naselbine je preraslo bujno rastlinstvo. Danes so ostanki tisočletje in pol stare naselbine odkopani, zavarovani in vzorno urejeni.
Popeljimo se torej v zaledje reke Save nad Sevnico pod Veliki vrh in si oglejmo ostanke zanimive antične naselbine.
Priporočamo
Komentarji:
Priporočamo
