Zanimiv potep: Golo planoto prerasla makija
Kmalu po izbruhu 1. svetovne vojne v Centralnih silah ni bilo tako, kot bi moralo biti. Italija je bila z Avstro-Ogrsko in Nemčijo zvezana v zavezništvo, a to se ni obneslo. Začela se je igrica po načelu kdo da več. V njej so zmagale antantne sile, ki so Italiji za vstop v vojno obljubile Južno Tirolsko, Primorsko, Istro in Dalmacijo.
Velikodušna ponudba, ki pa glede na to, da so obljubljale kožo nekoga drugega, lahko razumljiva. Nerodna reč le, da je bilo to ozemlje del Avstro-Ogrske. Ozemlje medveda, ki je bil še živ in še kako nevaren.
V maju 1915 je Italija napovedala vojno in začela se je soška fronta. Avstrijci so bili ves čas v defenzivi in so se branili na strateških točkah. Ena od njih je bila Doberdobska planota. Začne se tik na Tržičem (Monfalcone) in ima kakih 200 metrov višine. Sorazmerno nizka je in z nje sega nekaj neizrazitih vrhov, na primer Šmihel z višino 275 metrov. Poleti 1915 so Italijani zbrali sile in v številnih ofenzivah poizkušali prodreti proti vzhodu, proti Dunaju. Njihova pot se je končala že po nekaj kilometrih.
Med potepanjem
Z ravnine, ki jo tvori Soča, je Doberdob videti kot kamnit rob. Do njega se pride po izredno pusti in kamniti goličavi, ki je še dandanes popolnoma neporasla. Pod planoto je močvirje, ki ob deževjih zraste v precej veliko Doberdobsko jezero. Italijani so sprožili šest ofenziv na kamniti rob, ki so ga branili predvsem Avstrijci, Madžari in Slovenci. Ves čas so imeli ogromno premoč, a sovražnika niso mogli premakniti do avgusta 1916. Takrat je padla strateška kota Šmihel in avstrijska vojska se je premaknila nekaj kilometrov bolj na vzhod, na novo obrambno črto. Žrtve na obeh straneh so bile strahotne.
V slovenskem kolektivnem spominu je kalvarija ostala v pesmi Oj Doberdob, slovenskih fantov grob. Na italijanski strani je bilo še hujše. Posledice si lahko pogledamo le nekaj kilometrov stran v Sredipolju (Redipuglia): monumentalno grobišče se kot stopnišče dviga proti vrhu griča. Na južnem delu fronte je padlo več kot 100.000 Italijanov.
Vasica Doberdob leži tik pod planoto, na njenem skrajnem zahodnem robu.
Doberdob danes naredi prav prijazen vtis. Do jezera se da pripeljati z avtomobilom. Je eno redkih preostalih močvirij in vodnih očes, ki se ob deževju združijo v enotno vodno površino. Vasica Doberdob leži tik pod planoto, na njenem skrajnem zahodnem robu. Je več deset kilometrov daleč v notranjost Italije, a kljub vsemu še čisto slovenska vas. Nad njo je na robu planote gostišče, od koder je izhodišče na planoto. Nekdaj popolnoma golo planoto je zdaj prerasla divja makija.
Med potepanjem bomo videli marsikaj, povsod je polno obrambnih jarkov, vrezanih v živo skalo, kavern, ki so dajale zavetje prestrašeni vojski, in nekaj neuporabnega železja. S planote je lep razgled na morje.
