POHODNIŠTVO

Ideja za izlet: na severu navpična stena (FOTO)

V srcu Kamniško-Savinjskih Alp je Rzenik; s 1833 metrov visokega vrha se nam odpre lep razgled, eden najlepših daleč naokoli.
Fotografija: Le redkokdaj obiskovalci zaidejo v te kraje. FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec
Odpri galerijo
Le redkokdaj obiskovalci zaidejo v te kraje. FOTOGRAFIJE: Janez Mihovec

Severno od Velike planine se dviga samoten in razbit svet. Le redkokdaj obiskovalci zaidejo v te kraje. Poleti je planinska pot, ki prek Konja in Lučke Kope vodi na prelaz Presedljaj, še kolikor toliko obiskana. Pozimi pa je to samoten svet, kamor zaide le malokdo.

Na Rzenik se lahko povzpnemo na tri načine. Prvi, najbolj udoben, je, da se z vzpenjačo povzpnemo na Veliko planino in se nato prek planine Konjščice spustimo za 300 višinskih metrov do planine Dol. Druga, težja pot, je, da se do omenjene planine iz doline Kamniške Bistrice povzpnemo po markirani poti po Dolskem grabnu. Začnemo nekaj kilometrov pred Domom v Kamniški Bistrici, in sicer v Kopiščih. Premagati moramo kar 700 višinskih metrov, za kar potrebujemo dve uri napornega vzpona. Tretja pa je, da se iz doline Kamniške Bele povzpnemo do prelaza Presedljaj in se nato prek Konja dvignemo do Rzenika.

Južna stran Rzenika je zmerno strmo pobočje, ki se na severno stran prevesi v navpično steno.
Južna stran Rzenika je zmerno strmo pobočje, ki se na severno stran prevesi v navpično steno.

Planina Dol pod Rzenikom je še vedno živa, saj na njej poleti pasejo. Tam je razmetanih nekaj stanov in hlevov za živino. Precej obsežna je in umeščena na edini uravnani prostor daleč naokoli. Po precej ovinkasti gozdni cesti se do nje da priti tudi z avtomobilom.

Z vrha Rzenika

Takoj za robom planine se začneta strmina in gost gozd, ki nas popeljeta v pobočje Rzenika. Sorazmerno enakomerno se dviguje tja do višine kakih 1600 metrov, ko se nenadoma odpre pogled na planino Rzenik. Planina je tik nad gozdno mejo in na njej stoji le en pastirski stan, ki je predelan v počitniško kočo. Planina je na južnih pobočjih Rzenika, ki sega 1833 metrov v višino. Na Rzenik niti poleti ne vodi markirana pot, vendar je dostop na vrh samoumeven.

Od pastirske koče pa do vrha je še 250 višinskih metrov ali pol ure hoda, in sicer po pobočju, na katerem so posamezne zaplate borovja. Na vrhu pa nas čaka presenečenje, kajti južna stran Rzenika je zmerno strmo pobočje, a na severno stran se prevesi v popolnoma navpično steno.

Severno od Velike planine se dviga samoten in razbit svet.
Severno od Velike planine se dviga samoten in razbit svet.

Z vrha Rzenika je eden najlepših razgledov daleč naokoli. Proti jugu je to pogled na Veliko planino in številne pastirske stanove, proti vzhodu na skupino Kompotele in Mokrice in proti zahodu na Dleskovško planoto. Tisti pravi razgled pa je proti severu, kjer se dvigata mogočni piramidi Planjave in Ojstrice.

Predstavitvene informacije

Komentarji:

Predstavitvene informacije